Kakšne posledice ima lahko nova prepričljiva zmaga levih radikalcev v Grčiji na slovenski in evropski politični zemljevid? Ali lahko tradicionalna, zmerna levica zaradi avanturistične Syrize ponovno prepriča volivce v svojo odgovornejšo politiko?
Včeraj je padla kocka in Grki so s solidno večino zavrnili predloge evropskih in mednarodnih kreditorjev. S tem so naredili korak več do neizbežnega bankrota. Šestdesetodstotna podpora Tsiprasovi vladni koaliciji, ki združuje radikalno levico in desničarsko stranko Neodvisni Grki, je post festum podelila legitimnost vladni odločitvi, da prekine dogovarjanje s tujimi kreditodajalci. Toda zavrnitev predlaganega programa za sanacijo skoraj razpadle države bo imela tudi konkretne posledice, ki bodo nastopile takoj, ko se zmagovalna evforija poleže.
Nad njimi velika večina Grkov ne bo navdušenih. Izstop iz evrske skupine je bržkone le še tehnično in nič več vsebinsko vprašanje. Sodeč po prvih odzivih iz tistih evropskih držav, kjer je skrajna desnica relevanten politični faktor, se krepita privoščljivost in veselje nad začetkom konca evra. Tisto, kar v grški ekonomsko-socialni tragediji najbolj skrbi, je prav ta nenačelna koalicija med levimi in desnimi ekstremisti, ki imajo en skupni cilj – in sicer demontažo nadnacionalne Evropske unije.
Za Grke je torej uvedba drahem, od katerih so se v Atenah poslovili že leta 2001, ob dvajseti obletnici svojega vstopa v tedanjo Evropsko gospodarsko skupnost, zgolj operativno, logistično vprašanje. Morda je diskutabilno kvečjemu ime, saj ni nujno, da se bo bodoča nacionalna valuta spet imenovala drahma; lahko bi se tudi katastrofa, saj je ta beseda grškega izvora in v dramatiki predstavlja končno dejanje, se pravi razplet.
Katastrofo, kakršno je Grčiji prinesla Syriza, lahko ocenjujemo bodisi omejeno na notranje razmere v tej najjužnejši balkanski državi bodisi v širšem evropskem kontekstu. Kar se Grčije tiče, se prava katastrofa šele približuje, kajti referendumski “ohi” je interpretiran tudi kot zavrnitev Evrope in evropske ideje, čeprav ne pomeni nujno grškega izstopa iz osemindvajseterice. Pravzaprav je ta v tem trenutku zelo malo verjeten. Hkrati pa ne bi bilo niti enostavno, saj Unija v mnogočem kot Hotel California v hitu skupine The Eagles – “you can check out anytime you like, but you can never leave”.
V ekonomskem in javnofinančnem pogledu Grke čaka najverjetnejši bankrot, ki je zaradi nedeljskega referenduma za marsikaterega nemškega ali francoskega bankirja zdaj tudi pravična kazen. Sploh protestantski severnjaki, ki prisegajo na delovno etiko in najvišje moralne standarde, so v nedeljo dokončno izgubili vse simpatije do balkanskih trikov, s katerimi so Grki več kot trideset let prinašali okoli lahkoverno bruseljsko evrokracijo.
Bolj kot notranjepolitične nas zanimajo mednarodne posledice, saj so povezane tudi z visoko izpostavljenostjo Slovenije kot upnice in poroka do Grčije. V najslabšem primeru nas čaka 1,4 milijarde evrov dodatnega primanjkljaja (!), zaradi česar bi se slovenski proračunski primanjkljaj povečal na 4,6 odstotka. Zakaj je ravno naša država v razmerju do Grčije tako izjemno izpostavljena, bi kazalo vprašati nekdanjo vladno ekipo premierja Boruta Pahorja, kjer je kot kreditni jasnovidec najbolj blestel finančni minister Franci Križanič.
Več lahko preberete na Portal plus.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
