Smrt Slavka Avsenika, našega in evropskega glasbenega velikana, je priložnost, da se vprašamo, kakšen je kulturni vpliv Slovencev v Evropi?

Odgovor lahko dobimo s pomočjo naših glasbenikov Avsenikov, slovenske daleč najbolj uspešne glasbene skupine, ki je izoblikovala svojo glasbeno zvrst, temelječe na slovenskem alpskem glasbenem melosu in svojevrstnem glasbenem sestavu ter z njim prodrla daleč po Evropi.

Zaradi njihove glasbe je po Avsenikovem vzorcu nastalo v Evropi na tisoče ansamblov, ki izvajajo Avsenikovo, torej izvirno slovensko glasbo. Alpska Evropa celo prireja vsakoletno mednarodno tekmovanje ansamblov, ki gojijo Avsenikovo glasbo. Avsenik je slovenski Strauss in prav bi bilo, da z njim ravnamo kot Avstrijci s svojim glasbenim velikanom. Zasluži se naše veliko kulturno in domoljubno hvaležnost ter najvišje slovensko državno priznanje.

H kulturnemu vplivu Slovencev na Evropo je prispeval tudi Slak, ki je s popularizacijo diatonične harmonike povzročil njen razcvet po vsej alpski Evropi. Alpska Evropa pomeni za nas veliko glasbeno tržišče, ki ga mnogi naši ansambli uspešno osvajajo. Poleg tega na mnogih mednarodnih tekmovanjih dosegajo zavidljive uspehe.

To nas ozavešča in utrjuje v prepričanju, da smo Slovenci v zgodovini dajali glasbeni ton vsej alpski Evropi, zlasti še, ker arheološki in drugi zgodovinski viri dokazujejo, da se je pred stoletji govorilo Slovensko tudi ponekod do Bavarske in Švice. Slovenski jezik se je sčasoma pozabljal, glasba pa je ostajala do današnjih dni.

To je logično tudi zaradi tega, ker spadamo geografsko in po Alpski konvenciji v regijo sedmih alpskih držav, izmed katerih smo po površini alpskega sveta na tretjem mestu, saj je pri nas pretežno alpski svet. Konkretno, naša Savinjska regija je stoodstotno alpska. Enako tudi Koroška, Gorenjska in Zasavska regija, kar dokazujejo spletni podatki Geodetske uprave Slovenije.

Zdaj pa se še vprašajmo, koliko posluha ima uradna kultura za spodbujanje naše izvirne glasbene glasbene kulture, ki ima takšen uspeh v Evropi?

Ne preveč, ker se v trgovskih centrih in v mnogih gostiščih vrti le tuja glasba.

Zakaj je ‘prepovedana’ vsaj simbolična prisotnost slovenske glasbe? Ali zato, ker smo slovenski kupci? Podobno je na mnogih radijskih in televizijskih medijih pri nas. Logičnega, razumnega in vrednotnega odgovora na to nekulturno in nedomoljubno ravnanje ne moremo najti. Smrt Slavka Avsenika nas naj predrami iz kulturnega in domoljubnega spanja.

Kulturno razviti narodi uspešno izkoriščajo svoj glasbeni melos za najrazličnejše izvirne glasbene zvrsti in s tem bogatijo svojo in svetovno kulturo. Prav je, da to počnemo tudi Slovenci. Zlasti še, ker smo dokazali, da imamo velik kulturni vpliv s svojo izvirno glasbo na druge evropske narode.

Po svoji, slovenski glasbi, smo v kulturnem pogledu v svetu najbolj razpoznavni. Svojih prednosti bi se morali zavedati, jih spoštovati in sistematično negovati ter razvijati.