Platforma poziva k sojenju še živečim komunističnim voditeljem za zločine proti človeštvu
Na dogodku z naslovom “PRAVOSODJE 2.0″ (Predstavitev rezultatov projekta – Pravna ocena komunističnih zločinov) v Evropskem parlamentu v Bruslju je Platforma evropskega spomina in vesti predstavila imena še živečih oseb, ki so najbolj odgovorne za zločine proti človeštvu, storjenih v nekdanjih komunističnih državah Evrope, katerim ni bilo nikoli sojeno. Platforma je sprožila mednarodni klic, da bi pomagala k ponovni vzpostavitvi zakonitosti.
Ob robu konference je evropski komisar dr. Tibor Navracsics na trgu pred Evropskim parlamentom odkril kip češke umetniške skupine Pode Bal, v parlamentu pa je bil predvajan tudi dokumentarni film nemškega avtorja Stefana Weinerta.
V poskusnem projektu je Platforma opredelila dve kategoriji zločinov proti človeštvu, za katere obstaja arhivsko gradivo in najbolj odgovorne še živeče osebe niso bile nikoli sojene: poboji vzdolž železne zavese v nekdanji Češkoslovaški med leti 1948-1989 in množično preganjanje, pomor in izgon Turkov iz Bolgarije med leti 1984-1989. Mednarodna pravna skupina svetovalcev Platforme je ocenila primere in kazensko odgovornost vpletenih oseb. 25 let po padcu komunističnega režima, Platforma izdaja poziv mednarodni skupnosti, da obsodi odgovorne osebe in ustanovi nadnacionalno sodišče, ki bi sodilo storilcem mednarodnih zločinov komunizma.
“Ne more biti sprave v Evropi brez resnice in zakonitosti,” je dejal predsednik Platforme Göran Lindblad. “Upamo, da se bodo demokratične vlade po vsem svetu odzvale na naš poziv, da bo pravica prevladala nad najhujšimi zločini komunizma.”
Ugotovljene še živeče osebe, ki so najbolj odgovorne za zločine proti človečnosti:
Za nekdanjo Češkoslovaško: trije člani predsedstva Centralnega komiteja Komunistične partije Češkoslovaške KSČ – Milouš Jakes, generalni sekretar KSČ v letih 1987-1989, Lubomír Štrougal, premier Češkoslovaške v letih 1970 – 1988 in Peter Colotka, premier Slovaške v letih 1969-1988; dva ministra za notranje zadeve – Vratislav Vajnar, minister za notranje zadeve v letih 1983-1988, František Kincl, minister za notranje zadeve v letu 1988-1989; trije namestniki ministra za notranje zadeve – Ján Pješčak, Vladimír Hrušecký in Stanislav Nezval; František Sadek, vrhovni poveljnik straže na mejah v letih 1969-1982 in vsaj trije poveljniki obmejnih straž – Ondrej Šedivý, Viktor Gallo in Ladislav Trávníček.
Za Bolgarijo: član politbiroja Centralnega komiteja Komunistične partije Bolgarije Georgi Atanasov, predsednik vlade Bolgarije v letih 1986-1990; Georgi Tanev, minister za notranje zadeve v letu 1988-1989; Ivan Dimitrov, namestnik ministra za notranje zadeve in vodja Ljudske milice v letih 1981-1990; Ivan Velinov, predsednik Vrhovnega sodišča v letih 1981-1990 in Kostadin Kotsaliev, vodja oddelka Glavnega preiskovalnega oddelka državne varnosti v letih 1982-1990.
Študijski center za narodno spravo
