Tole so slike iz proslave ob neodvisnosti leta 1991. Žal mi je za te ljudi. Spomnim se kako vzhičeni so bili ob rojstvu države. Lačni demokracije, prostotržne ekonomije, meritokracije. Končno svobodni po desetletjih komunistične opresije.
Najbrž se jim takrat ni niti sanjalo, da bo čez 24 let stranka jugoslovansko zastavo vihtečih neosocialsističnih demagogov iz Združene Levice najpopularnejša stranka v državi. Stranka, ki se zavzema za vrednote, katerim smo leta 1991 složno pobegnili. Stranka, ki koketira z anarhijo in muslimanskim ekstremizmom. Stranka, ki jo je sproducirala starorežimska gospoda, katera se ne more sprijazniti z globalizacijo in odvzemom privilegijev, ki si jih lasti že od boljševiske revolucije naprej. Stranka, kateri strokovni argumenti niso pomembni; raje se zanašajo na preverjeno kombinacijo OccupyWallstreet antipotrošništva, poceni populizmov o pravični delitvi kapitala, teorij zarot in sovraštva do uspešnih zahodnih držav. Stranka slabih odsluženih igralk, FDVjevskih sfalirancev, slabo oblečenih hinavskih kvazipravičnežev, ki revščino izkoriščajo za nabiranje političnih točk in jugoslovanskih ekonomistov, ki jih stroka nikoli ni jemala resno. Stranka, ki bi si želela, da se grdi kapitalisti odpovedujejo v prid revnih ljudi, hkrati pa noben od njih ni dal niti centa iz več tisočevrske parlamentarne plače za pomoč ljudem na socialnem robu. Stranka, ki ji ni povsem nič sporno, da na stroške obubožanih venezuelskih davkoplačevalcev bivajo v najboljših hotelih in se po Venezueli vozijo z letali, medtem, ki jim Chavezov naslednik kaže vse pridobitve participativnega socializma (praznih trgovin in vse večje revščine jim niso pokazali pa tudi, če bi jim jih, bi jih hinavsko spregledali). Stranka katera podobno kot ISISovi ekstremisti ne vidi ironije, ko o koncu potrošništva in kapitalizma piše iz Facebookove aplikacije za iPhone.
Glasovi za tako stranko so žalitev za tiste, ki so se leta 1991 veselili v upanju na lepi novi svet, še bolj pa za tiste, ki so za neodvisnost celo dali življenje. S to stranko se ne vračamo v čase SFRJ, ampak kar FLRJ. Sramota.
Več lahko preberete na blogu Life, the universe and stupidity.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
