Stroka (SDH) je svoje glede Telekoma povedala, odločitev pa prepustila vladi. In vladi (vsaj večini)to ni všeč. Ker oni SDHju polno zaupajo. Nenazadnje so bili ministri o postopkih povezanih z prodajo redno obveščeni, na seji NS SDHja pa sta sodelovala tudi minister in državni sekretar.
Vlada bo jutri sprejela končno odločitev. Če bodo delali kot govorijo, itak nimajo izbire, kot da strokovno odločitev uprave SDHja potrdijo. Če zavrnejo, pa bodo morali razložiti, zakaj na nepravilnosti, zaradi katerih sedaj ne bi potrdili, prej niso opozorili.
Cena ne more biti razlog. Ker o ceni so prav gotovo se z vodstvom SDHja pogovorili že prej. Ne nujno o konkrenti cifri (čeprav tudi) ampak predvsem o strokovnih načelih, ki naj se pri tem upoštevajo.
Nenazadnje bi morebitna zavrnitev jasno pomenila, da je Cerar pokleknil. In potem lahko kar direkt odstopi, ker od tega trenutka dalje, ga nihče več ne bo jemal resno. No, očitno ga že sedaj ne, če njegov minister dan pred sejo javno izjavlja, kaj pričakuje od vlade.
Od Cerarja pričakujem, da jutri sklep o prodaji potrdijo, hkrati pa tudi ukaže vsem ministricam in ministrom, da morajo o tem, kako so glasovali, biti tiho. Da naj seja ostane tajna, tako kot se na vsak način trudijo, da ostane tajna tudi kakšna druga, manj pomembna seja.
Morda se komu to zdi nedemokratično, ampak vlada je kolektivni organ. In, če le ta navzven daje vtis skreganih posameznikov, to ne krepi zaupanja državljanov, s tem pa si vlada onemogoča uvajanje kakršnekoli reforme. Ministrice in ministri naj se na sejah za zaprtimi vrati skregajo in zlasajo, navzven pa naj lepo počesani nastopajo enotno. Ali pa naj enotno odstopijo.
Dotaknimo se še točke, ali je Cinven strateški kupec ali ne. Napisal sem že, da strateški kupec da malo denarja in veliko obljub, dober kupec pa veliko denarja in malo besed. Skratka strateškost kupca se meri v besedah, dejanski nameni pa v denarju. Ne vem kako je pri vas, ampak meni v trgovini na besede bore malo dajo.
Že sama definicija, kaj je strokovni kupec, je vprašljiva. In smo pri tem podvrženi bolj ali manj lastnim interpretacijam. Nekateri kot strateškega vidijo tistega, ki bo podjetje obdržal dolgo časa (20 let ali več). V tem primeru je najbolje, da se ga proda meni za 1 EUR. Obljubim, da ga NIKOLI ne bom prodal. Pa je to res strateško?
Iz vidika dobe lastništva, je Deutche Telekom (DT) verjetno bolj strateški kot Cinven. Ampak itak se govori, da bo Cinven na koncu ga prodal DT. Torej iz tega vidika v bistvu ni razlike. Dejstvo je, da bo Cinven Telekom poskusil prodati čim dražje. Čim dražje pa pomeni iskati lastnika, ki mu bo Telekom več vreden, to pa je lahko zgolj zato, ker bo imel z njim dolgoročnejše načrte. Več plačaš, daljše je obdobje za povračilo investicije, bolj moraš podjetje razvojno usmerjati. In za dosego visoke cene, je potrebno pred tem podjetje ustrezno sanirati. Prihodki Telekomu zadnjih par let padajo. S tem trendom, Cinven ne bo prodal z dobičkom. Da pa ta trend obrne, mora investirati in razvijati. Zaposlovati in ne odpuščati. Pišem pa o prihodkih ne dobičku. Dobiček se kratkoročno da nafrizirat, ampak za dolgoročnejšega lasntika, ki bo dobro plačal so prihodki pomembnejši.
Več lahko preberete na blogu Marka Pavlišiča.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
