Pošast da se plazi po deželi, pošast neoliberalizma. Menda postaja religija, ki vdira v vse pore naše družbe in bi jo bilo treba ločiti od države.

Ne vemo natanko, kaj bi to bilo, ampak če je slabo, je gotovo neoliberalno. Neoliberalci da izkoriščajo človeka po človeku, zastrupljajo naše vodnjake in žrejo majhne otroke.

Neoliberalni so sladkor v kokakoli, gensko spremenjena koruza, kemične sledi za letali, neoliberalni so toplogredni plini in nasičene maščobe, posledice neoliberalizma so bankrot Mure, lačni otroci, prodaja Elana, debeli otroci, tuji lastnik Revoza … Produkt neoliberalizma so ustekleničena voda, nepravična kava, ozonska luknja, ocvrti piščanci …

Zaradi neoliberalizma je revščina v Afriki in čedalje manj revščine v Aziji. Neoliberalni so Monsanto, Microsoft in Google (zadnji, odkar ni več “not evil”, ni zlo). Neoliberalen je tudi Apple, ker tako zloščena jabolka pač morajo biti škropljena. In zato, ker te priklene na iTunes.

Vse to so znaki povampirjenega, nebrzdanega, neoliberalnega kapitalizma.

Neoliberalno pri nas doma

Neoliberalno je porabiti toliko, kot ustvariš. Neoliberalna je zaskrbljenost, da daješ za obresti za posojila več kot za šolstvo. Neoliberalno je imeti vojsko, policijo in davčne inšpektorje. Neoliberalno je plačevati položnice za internet, elektriko in še posebej za vodo. Ker voda je človekova pravica, elektrika pa menda ni.

Neoliberalna so krožišča, kjer ni rdečih luči, ki bi državljanom povedala, kdaj ustaviti. Neoliberalna so križišča enakovrednih cest, kjer se upošteva desno pravilo. Tudi zato so taka križišča neoliberalna, ker je pravilo desno, ne levo. Neoliberalne so kartice zvestobe, razprodaje in plačljivo parkiranje.

Neoliberalni so stari slovenski pregovori: “Brez dela ni jela”, “Brez muje se še čevelj ne obuje”, “Kolikor znaš, toliko veljaš”, “Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača” …

Naj neoliberalci dvignejo roko

In je nihče ne dvigne. Nihče se nima za neoliberalca. Fašisti so bili složni fašisti. Nacisti so bili strumni nacisti. Komunisti so še vedno ponosni komunisti. Friedman, Hayek, Mises, Randova in podobni so se imeli za liberalce. Ne za neo-liberalce.

Ampak potem je progresivna levičarska inteligenca ugrabila besedo liberalec. Naomi Klein in Paul Krugman pač nista liberalca na tak način, kot so bili liberalci Smith, Hayek in Mises. Jože Mencinger pač ni liberalen na tak način kot Ljubo Sirc.

Zato neoliberalci. Da bi koncept svobode lahko ugrabili tisti, ki so proti svobodi. Ki bi sicer ljudi osvobajali, ne bi pa jim v miru pustili uživati svobode. Ki bi ljudem ukazovali, ki bi krepili državno represijo, da bi ljudem prepovedovala, zapovedala, jemala, dajala, kakor se jim pač zdi, da bi bilo za ovčice dobro. In seveda bi oni to “dobro” počeli v imenu države. Za naše skupno dobro. In predvsem njihovo.

Svobodnega posameznika pohodijo tisti hip, ko mu je treba pustiti sadove njegove svobode, pa naj bodo to njegove misli, besede ali premoženje.

Da bi avtoritarni etatisti lahko bili liberalci, so morali liberalci postati neoliberalci. Ker se socialisti sramujejo socializma, so liberalci zdaj neoliberalci.

Čista utopija socializma

Kot ugotavlja francoski filozof Jean-François Revel, je najboljša stvar, ki se je zgodila socialistom, vsestranski bankrot socializma po vzhodni Evropi. Leta 1989 je propadel, nezmožen gospodarske, kulturne, znanstvene, tehnološke in vojaške tekme s kapitalizmom. Še več, celo socialne tekme ni zmogel. Zadnje dokazuje bistveno nižja pričakovana življenjska doba v teh državah.

Bankrot jim ustreza zato, ker če je pred letom 1989 na zahodu kdo sanjal o socializmu, so mu brez besed s prstom pokazali na drugo stran železne zavese. Zato so se takrat obnesli kvečjemu socialdemokrati. Po četrt stoletja pa je levičarska utopija spet čista. In utopija mora biti čista, če naj bo utopija.

Spet lahko obljubljajo nebesa na Zemlji, ker ni mogoče pokazati na pekel, ki je nastal tam, kjer so to poskušali. Severna Koreja in Venezuela sta anekdoti, ki ne moreta resno zamajati sanj o utopiji. Moti samo še spomin na besedo socializem. Zato so “liberalci”, ki liberalce zmerjajo z neoliberalci.

Več lahko preberete na Planet Siol.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.