Pred nekaj dnevi je časopise in televizije preplavila novica, da sta se nekdanji predsednik vlade Janez Janša in nekdanji direktor NKBM Matjaž Kovačič po e-mailih dogovarjala o poslih NKBM. E-maili so pricurljali iz NPU, od koder naj bi jih bili izbrskali raziskovalni novinarji, ki so od prvega do zadnjega ponosni na svoj raziskovalni izdelek.
Kot je običajno pri nas, zadeva ni taka, kot jo mnogokrat predstavijo mediji. Že dejstvo, da je Kovačič v intervjuju dejal, da je poslal še več e-mailov Borutu Pahorju, ko je ta bil predsednik vlade, kot pa Janezu Janši in da raziskovalni novinarji ne preiskujejo Pahorjevih e-mailov, je dokaz, da imamo zopet politično medijsko gonjo proti Janši. Stvar je v resnici, kot pravijo, večplastna.
V vsaki državi, od Severne Koreje pa do Amerike, se vlade ukvarjajo s podjetji v državni lasti, na Zahodu pa tudi z bankami, ki so tam zasebne. Za časa finančne krize je bil glavni problem Obamove administracije poslovanje bank. Dajala jim je finančno pomoč, nadzorovala njihovo poslovanje in tako odločala o njihovi usodi. Imena, kot so Timothy Geithner, Larry Summers, Ben Bernanke, Paul Volcker in vrsta drugih, so ne samo pošiljala e-maile, pač pa tudi pregledovala finančne izkaze in direktno posegala v bančne poslovne odločitve. Vse v nacionalnem interesu zato, da ne bi davkoplačevalci utrpeli prevelikih izgub. Odločitve so bile dobre, manj dobre, kakšne tudi slabe. O tem so bile napisane knjige, jaz sem eno ali dve tudi prebral. Naši raziskovalni novinarji jih očitno niso. V Evropi je bilo in je še prav tako. Edino da so tam raziskovalni novinarji zares raziskovalni.
Raziskovalne novinarje bi spomnil, kar so očitno že pozabili, kakšen cirkus je bil v Pahorjevi vladi, ko sta se ministrica Kresalova in minister Golobič udarila zaradi NLB. Ali so tam leteli e-maili sem in tja, ne vem, letelo je pa še marsikaj drugega, vključno s tem, da je minister Golobič najprej razbil stranko LDS, potem Zares, nato pa še Pahorjevo vlado.
Dejstvo je, da pri nas vlada predstavlja skupščino podjetja v državni lasti, nadzira finančno poslovanje in investicije ter razporeja dobiček, če ga je kaj, ter imenuje uprave podjetij in člane nadzornih svetov. Dejstvo tudi je, da so za časa vlade Janeza Janše bili imenovani v nadzorne svete tudi predstavniki opozicije, kar je opoziciji dalo popoln vpogled v poslovanje državnih podjetij. Kaj več transparentnosti si v tranzicijskem obdobju pač ni mogoče predstavljati. Ko so prišle druge vlade, so nas iz nadzornih svetov vrgli ven, imenovali svoje, od opozicije pa nikogar. Tako je tudi še danes. Vse blago govoričenje o neodvisnih nadzornih svetih je praktični nesmisel, saj je in bo vsaka vlada imenovala take člane nadzornih svetov, ki soglašajo z njeno gospodarsko usmeritvijo, kakršnakoli že je. Navsezadnje je tako tudi prav, vlada potem odgovarja za stanje v gospodarstvu. Prav pa je, in to je vlada Janeza Janše naredila, da je v nadzornih svetih tudi opozicija.
Več lahko preberete na strani Demokracije.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.