Bila sem vzgojena v krščanski veri. Sicer ne zelo na hard varianto, pa vendar precej. Takoj, ko sem se odselila v Ljubljano in začela hoditi v gimnazijo, je bilo z obiskovanjem verskih obredov konec. Niso me več pritegnili. Nikoli.

Stoletja je RKC zlorabljala svojo moč in naredila precej zla, bolečin in prelite krvi. Naredila je tudi veliko dobrega.

Zanimivo, da so me pred leti pritegnile sodobne romarske Jakobove poti, ki so neposredna dediščina krščanskih romanj. Iz meni neznanih razlogov. Tako sem lani na slovenski Jakobovi poti prespala v Stiškem samostanu. Menihi so me povabili k jutranji maši. “Zakaj pa ne”, sem si rekla. “Če že tu spim, najbrž ne bo več take priložnosti.”

Ob pol sedmih zjutraj sem se usedla v skoraj prazno cerkev. V klopeh sta sedeli dve ali tri starejše ženske, hišnik, fant, ki je tudi prespal v samostanu in jaz. Pet ali šest ljudi v precej veliki cerkvi. Zaigrale so tiste mini orgle, zapelo se je. Na oltar so začeli prihajati mašniki, bilo jih je približno še enkrat toliko kot nas v klopeh. Cela garnitura. Kar gledala sem.

Mašnik je začel z mašo. Odločila sem se, da sodelujem, kot sem se še spomnila iz otroštva. Nič se ni spremenilo, isto besedilo. Po nekaj stavkih je vso mojo pozornost pritegnil mašujoči duhovnik. Govoril je z vso pozornostjo, kar jo nek človek lahko premore. Noben stavek, molitev, fraza, besedilo ni bil izgovorjen avtomatsko. Noben. Vsako besedo je izrekel s popolno predanostjo in ljubeznijo. Ta njegova ljubeča predanost me je popolnoma potegnila k sodelovanju. In obdržala mojo pozornost vsak trenutek, do samega konca.

Ko se je maša končala, sem obsedela v klopi in solze so mi neslišno tekle po licih. “Taka bi morala biti vsaka maša. Vsaka.” Še kar bi sedela in uživala v svetosti trenutka in prostora, ki so ga ustvarjale iskrene molitve menihov. Vsi verniki že odidejo, pa pride do mene menih in mi nežno reče: “Pojdite na zajtrk. Mi imamo sedaj svoje molitve, ki bodo še kar trajale.”

Nikdar prej v življenju nisem prisostvovala tako lepi maši. In verjetno nikdar več ne bom. Mogoče sva se RKC in jaz v mojem srcu spravili. Mogoče.

Vir: Facebook profil Tadeje Virant

Sorodni Prispevki:

• Papež Frančišek: Pokvarjeni duhovniki Božjemu ljudstvu dajejo zastrupljeno jed Škandali v Cerkvi se zgodijo, ker ni živega odnosa z Bogom in njegovo Besedo. Tako pokvarjeni duhovniki svetemu Božjemu ljudstvu namesto kruha življenja dajejo zastrupljeno...
• J. Tomažič, Finance: Slovenec beži pred demokratičnim socializmom Vest, da v Avstriji dela 14 tisoč Slovencev, je v nedeljo nekoliko zdramila Slovenijo, na spletnih forumih je bila to ena izmed bolj komentiranih tem....
• Portal Plus, Ljubo Sirc (2.): “Očitno slovenski volivci uživajo, da imajo pol manjše plače kot Avstrijci” Tokrat objavljamo drugi del intervjuja z Ljubom Sircem (prvi del si lahko preberete na tej povezavi). V tem delu Ljubo Sirc govori o tem, kako...
• K. Cingerle, Družina, A. M. Poznič: Z afero NKBM 10 let po pogovorih del pravosodja rešuje Klemenčiča, Maslešo in Pivkovo Tretjega maja je bil svetovni dan svobode medijev, katerega slogan je letos bil Naj novinarstvo cveti!. Kaj sploh je svoboda medijev in koliko svobode si...