Na posvetu o pomenu TIGR-a za današnji čas, ki ga je pripravilo Gibanje 13. maj, so govorci izpostavili doprinos organizacije v boju za narodni obstoj in desetletni politični molk o TIGR-u. Vili Kovačič, predsednik gibanja 13. maj, ugotavlja, da na proslavi 70-letnici osvoboditve o TIGR-u ni bilo izrečene niti besed, čeprav je TIGR lahko ena izmed redkih povezovalnih točk slovenskega naroda. TIGR je bil namreč na odpor prej in bolje pripravljen kot OF in zares pluralno organiziran, s čimer izpodbija tezo, da je bila pluralnost v odporu moteča in da je bila diktatura komunistov tako nujna. Po prepričanju Vilija Kovačiča bi se lahko s spominom na TIGR hvalili na evropskem nivoju, vendar neupravičeno ostaja v ozadju. To želijo v Gibanju 13. maj spremeniti in so zato pripravili peticija za razglasitev državnega praznika 13. maja, ki pa bi ostal delovni dan. 13. maja 1941 je prišlo na Mali gori pri Ribnici do prvega oboroženega spopada tigrovcev z okupatorjem na slovenskih tleh. V spopadu je padel Danilo Zelen, član ožjega vodstva TIGR-a in njegov vojaški poveljnik.
Andrej Magajna je kot glavni tajnik gibanja 13 maj izpostavil potrebo, da TIGR preide v narodno zavest in da razprava o zgodovini ne sme biti nikogaršnji monopol. Vprašal se je, »kdo je zaklenil ‘tigra’ v kletko, kdo se ga boji?« Predstavil je še dogovore z Društvom TIGR Primorske, ki je nazadnje odklonilo sodelovanje na posvetu.
Na posvetu je več govorcev osvetlilo delovanje TIGR-a in njegov pomen za današnji čas. Borut Rutar je prestavil razmere na Primorskem po italijanski okupaciji leta 1918, trdo roko fašizma, ustanovitev TIGR-a na Nanosu leta 1927 in različne sabotažne in obveščevalne akcije v sodelovanju z jugoslovansko in angleško oblastjo. Dr. Miroslava Cencič je v svojem referatu izpostavila domoljubje tigrovcev. Domoljube pa so uničevali vsi, ki jim ni šlo za samostojen obstoj slovenskega naroda, pri čemer je Komunistična partija Slovenije postopoma začela ideološko prevlado in revolucijo, skupaj z leninistično teorijo o narodnosti. Tragično pa je mnenju dr. Cencič prav enačenje domoljubja in ideologije, s čimer je nasprotnik komunizma postal izdajalec. Dr. Cencič zaključuje: »Pri nas na oblasti nov razred, ki ne dopušča ideološke preobrazbe po ponesrečenem prehodu iz marksizma. Moč ideologije je zamenjal moč kapitala. Živ ostal ateizem, internacionalizem in revolucionarni boj za oblast. Zato jim koristi razdeljenost naroda.«
Delovanje TIGR-a in predvsem odnos komunistov do njegovega boja je strjeno in jasno opisal mag. Renato Podbersič (njegov prispevek si lahko preberete na Časniku). Nastopa Majde Metličar in Ive Pavlin Žurman sta imela še dodatno osebno noto, saj sta hčeri aktivistične sodelavke in zaročenke Pina Tomažiča, komunističnega aktivista, ki so ga fašisti na 2. tržaškem procesu obsodili na smrt. Pino Tomažič je s tigrovci tesno sodeloval in v začetku leta 1940 v akcijski program zapisal dolžnost komunistov, da sodelujejo z vsemi antifašisti. Tako Majda Metličar kot Iva Pavlin Žurman sta poudarjala nevarnost totalitarizma in poudarjali pluralnost, katere zgled je bil TIGR tudi za danes.
Gibanje 13. maj bo z zbiranjem podpisov pod peticijo za razglasitev 13. maja za državni praznik začelo v petek 15. maja – na svoji spletni strani in na zborovanju Ponosni na Slovenijo na Trgu republike.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.