Smem govoriti? Smem povedati, kar mislim? Kaj je svoboda govora? Kdo se boji svobode, kdo se boji svobode govora, kdo se boji govora?
Zanimiva vprašanja, s katerimi sem se srečevala zadnje čase. Na začetku je bilo seveda več vprašanj, a na koncu so na gladini polemik o govoru in človekovem odzivanju na sporočila plavala ta. Res, zanimiva vprašanja!
V začetku je bila Beseda.
Ali kristjani verujemo v Besedo? Če verujemo, potem se zavedamo, da je Božja Beseda živa, da to niso le citati iz knjige, ampak, da nam po Svetem pismu Bog neposredno govori. Torej – to je naša vera. Verujem v Božjo Besedo. Verujem v Boga. Ali pa ne. Ne verujem v Božjo Besedo, ne verujem v Boga. Kajti Sveto pismo ni knjiga, iz katere bi si prosto izbiral, kaj verujem in česa ne, kaj je zame sprejemljivo, in kaj ni.
Ali si mrzel ali vroč – samo dve izbiri sta. Tretje ni. Taki moramo biti kristjani. Ljubiti brezpogojno, a tudi brezkompromisno opozarjati, z vsem svojim bitjem delati dobro za najšibkejše.
Bomo slovenski krščanski politiki kdaj popolnoma Kristusovi?
Biti Kristusov pomeni biti v Njem, rasti iz Njega, biti Njegova mladika. Biti Kristusov pomeni, da se pri vseh odločitvah obračaš Nanj, da pustiš, da te vodi in da narediš to, kar je skladno z Njegovo voljo. Ki je seveda zapisana v Svetem pismu. Ki ga seveda uporabljaš, tako kot bi se pričakovalo, da slovenski krščanski politiki poznajo družbeni nauk Cerkve.
Krščanski politik se ne ozira na mnenje okolice, ne uklanja se vladajoči ali opozicijski koaliciji, ne pusti, da nanj vplivajo lobiji, ne gre se zakulisnih igric, ne sklepa poslov pod mizo, ampak vedno z vsem svojim ravnanjem razodeva, da je Kristusov. Ko človek popolnoma zaupa Kristusu, ni več bojazni, da bo šlo kaj narobe.
Kaj nas ovira, da ne moremo biti svobodni pri odločitvah?
To, da smo tako kot ostali ujeti v mreže interesnih skupin, od katerih smo marsikdaj odvisni. V te mreže pa smo se ujeli zaradi sebičnosti in ne-vere. Če bi imeli vero kot gorčično zrno, bi gore premikali, kaj šele dobro in pravično družbo ustvarjali. A kristjanov, ki so sol zemlje, je čedalje manj… Za to, da si pogumen in odločen kristjan, moraš imeti čisto in pomirjeno vest. Kar pomeni, biti v Kristusu, On je trta, mi mladike. Preprosto. Brez olepševanja in brez izgovorov. Vsa umetnost je v pravem izhodišču. Če smo Kristusovi, nam je podstat vsega Božja ljubezen, zapisana v Svetem pismu, in so vse odločitve, ki jih sprejemamo, utemeljene na naravnem zakonu.
V kolikor bi se kristjani tega zavedali, ne bi imeli težav z izbiro besed, s strahom pred javnim mnenjem, s sekularizacijo, z bolestnim občutkom manjvrednosti. Vsa samozavest namreč izvira iz Kristusa – kdo nam je lahko enak?! Če pa nismo taki, ali je sploh kaj, kar nas loči od drugih?
S Kristusom in v Kristusu – vedno. Ko delam, delam kot bi delal On, ko govorim, govorim, kot bi govoril On, ko pripravljam zakonodajo, jo pripravljam, kot bi jo pripravljal On. Brez taktiziranja, brez slepomišenja, brez preračunavanja – čista pot, direktna, jasna, kot je jasna Njegova Beseda.
Kaj torej danes preprečuje kristjanom, da svobodno govorijo? To, da niso svobodni, ker niso popolnoma Kristusovi!
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
