»Če si bil vzgojen v prepričanju, da so človekove pravice in demokracija nekaj zavržnega in nepotrebnega, to pozneje težko spremeniš.«

Ustavni pravnik dr. Jurij Toplak, Siol.net 20. 4. 2015

O političnem procesu desetletja, kar afera Patria nedvomno je, se minuli teden ni zgodilo ničesar nepredvidenega, obenem pa je mnogo pomembnega že bilo povedanega.

Levica je iz zgodbe izvlekla maksimum mogočega, saj je na njen račun nadpovprečno uspešnemu mandatu desne vlade navkljub v Sloveniji ponovno prevzela oblast, z razpletom sage pa jo zacementirala vsaj še za kak mandat. Dokler bo demonizirani Janša hegemon desnice, lahko kljub vsej opravilni nesposobnosti lastnih političnih garnitur na račun »antijanša« glasovanja mirneje spijo, kot če bi tam potegnil kak simpatični Tonin.

Po drugi strani pa se je ponovno osvobojeni vodja največje opozicijske stranke še bolj trdno vkopal kot lider pola desno od sredine, kar mu po svoje tudi ustreza. Večkrat se je namreč že izkazalo, da mu je dominacija na desnici strateško pomembnejša od zmage bloka na volitvah in njegova pozicija ob uničenih DL in SLS ter še vedno šibki NSi ni bila nikoli trdnejša kot sedaj.

A da je bil kljub večletnem trajanju afere s strani resnih komentatorjev in tudi pravnih strokovnjakov (z nekaj izjemami) (pravo)sodni vidik afere premalo problematiziran, se je očitneje izkazalo šele nedavno. Bistven doprinos k odpiranju oči gre pripisati presenetljivo nonšalantno-kljubovalnemu odzivu rednih sodišč na soglasno odločitev ustavnih sodnikov, okronanemu s petkovim nastopom predsednika vrhovnega sodišča Masleše in predsednice okrajnega Pivkove v Bergantovih Odmevih.

Razsežnosti blamaže je nekomu, ki ni bil priča tej groteski besedno nemogoče opisati. A kot bistveno lahko strnemo, da je med razumevanjem prava in človekovih pravic, kot ga izkazuje US in pravni strokovnjaki dr. Krivic, dr. Teršek, dr. Šturm, dr. Jaklič, dr. Toplak … napram visokim predstavnikom rednega sodstva, ki so svojo pravno logiko širši javnosti demonstrirali te dni, ogromen intelektualno-konceptualni prepad. In slednjega se po najboljši volji ne da razložiti drugače kot z domnevo, da slovensko redno sodstvo, oziroma vsaj njegov vrh, miselno še vedno tava med preganjanjem duhovnikov zaradi postavitve križa in navdušenjem nad streljanjem prebežnikov na državnih mejah.

Janši in njegovi SDS je na tej točki potrebno priznati, da so na pričujoče stanje v domačem sodstvu vseskozi opozarjali. A da jih mnogi pri tem niso vzeli resno, so si po svoje krivi tudi sami. Takšno stališče se je v danih pogojih namreč lahko interpretiralo kot legitimna politična strategija, k verodostojnosti katere zmerjanje s krivosodjem in znani Janšev zagrenjeni cinizem zagotovo niso doprinesli. Na splošno se za to stranko zdi, da tovrsten pristop pokoplje mnoge njihove tehtne predloge in upravičena opozorila na raznorazne družbeno-politične anomalije.

Več lahko preberete na blogu Kam greš?!

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.