Andraž Teršek, pravni filozof in profesor prava: Kako naj jim javnost zaupa in verjame?
Minister Klemenčič je pravnik, ki ve, kaj v naši zakonodaji že piše in kaj se da iz tega potegniti s primerno razlago. Ve pa tudi, da živi v sistemu, kjer velika večina pravnikov noče razumeti ali res ne razume, da so določene stvari že vsebovane v ustavnem redu in v zakonih in da do njih vodi primerna razlaga. Minister se je odločil za edini ukrep, ki mu je na voljo, in to je, da se kljub vsemu naštetemu določene stvari še izrecno zapišejo.
S tem bo večini sodnikov onemogočil sklicevanje na to, da nečesa ne morejo storiti, ker to izrecno in nedvoumno ne piše na papirju. Po več kot dvajsetih letih je morda celo največji problem slovenskega pravnega reda prav to, da toliko naših sodnic in sodnikov ni prepričanih, kaj smejo in česa ne smejo videti v zakonskih členih, če to tam notri ne piše dobesedno tako. Na to opozarjamo že dve desetletji.
Pri nas so šle stvari že tako daleč, da bo počasi treba uzakonjati še etične norme, minimalne etične standarde, kot zakonske člene. Ker se pri nas skoraj nihče ne drži temeljnih etičnih norm, če te niso izrecno zapisane in če zan je niso predvidene tudi jasne sankcije, pa četudi se teh norm zavedajo že otroci v vrtcu.
Naj navedem samo en novejši primer spreminjanja zakonodaje, po kateri ne bo mogoče več preganjati novinarja, ki je objavil formalno sicer tajni podatek, a v očitnem javnem interesu. Naši tožilci in sodniki kot da ne razumejo, da novinarja, ki objavi takšen podatek, že sedaj ni mogoče preganjati, saj to posredno izhaja že iz ustave in gre za abecedo ustavnega prava svobode izražanja. Mi pa moramo to globoko v 21. stoletju izrecno zapisati v zakon. To je grozno in dokazuje, da živimo v umno prikrajšani, pravno-kulturno osiromašeni in neintelektualni družbi.
Zelo dober primer je tudi zadnji z generalnim državnim tožilcem Zvonkom Fišerjem. Njegova osebna drža, njegov odnos in odnos njegovih tožilskih kolegov do ugotovitev KPK in upravnega sodišča o Fišerjevem koruptivnem ravnanju na najbolj mogoč nazoren način kaže, v kakšni družbi in kakšnem sistemu živimo, kakšna je naša pravna identiteta in kdo so ljudje, ki pri nas predstavljajo pravosodje.
Za ta primer bi lahko uporabljal razne slikovite pridevnike, pa jih ne želim. Morda le tega: dogajanje je z vidika pravne kulture in osebne drže žalostno in v določeni meri skoraj pobalinsko, v smislu velike arogance in oholosti. Takšna osebna drža tako visokih predstavnikov položajev v pravosodju ima lahko zelo škodljive daljnosežne posledice.
Kako naj javnost zaupa in verjame ljudem v pravosodju, ki javno uprizarjajo takšno držo? In kako naj potem brezpogojno zaupa njihovim sodbam in odločitvam? Zdi se, da gre za vplivne posameznike na pomembnih položajih, ki svoj osebni in poklicni interes dajejo na prvo mesto pred vsemi normami in vrednotami. Na dolgi rok je to pogubno.
Več lahko preberete na Planet Siol.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
Sorodni Prispevki:
- M. Avbelj, Iusinfo: Demokracija po slovensko Potem ko je proces Patria v pravnem pomenu dokončno razpadel in ga zaradi kršitve minimalnega civilizacijskega načela nemo iudex since actore, flagrantnih kršitev človekovih pravic...
- A. Teršek, PlanetSiol: Pri zadevi Patria je pravo popolnoma odpovedalo Zelo bi bil presenečen, če ustavno sodišče ne bi ugotovilo kršitev ustavnih pravic v zadevi Patria, pravi ustavni pravnik Andraž Teršek in dodaja, da se...
- B. Štefanič, Slovenski čas: Pravosodni trk v ledeno goro Pogovor z dr. Damirjem Črnčecom, predsednikom Odbora 2014. Obramboslovec in politolog dr. Damir Črnčec je v javnosti znan kot profesor na Fakulteti za državne in...
- J. Letnar Černič, Slovenski čas: Vse je odvisno od ljudi Evropski poročili, ki ilustrirata pomanjkljivosti delovanja slovenskega sodstva Pošteno, nepristransko in neodvisno delovanje sodne veje oblasti je temelj za učinkovito delovanje pravne in demokratične države....
