V zadnjem Pogovoru o … smo razmišljali o nas kristjanih ter našem mestu v Cerkvi in družbi. Pri tem smo za izhodišče vzeli zadnji spopad, ki ga je povzročila rokohitrska redefinicija zakonske zveze, ki je posegla v enega izmed temeljev civilizacije in obenem tudi krščanske vere. Reakcija s strani vernikov pa tudi Cerkve, za mnoge ni bila pričakovana, a je naravna, je dobrodošla in tudi državotvorna.
Začeli smo pri dogajanju v državnem zboru, ko je levica najprej na hitro zbrisala moža in ženo iz zakonske zveze, zatem pa zaustavila zbiranje podpisov v podporo referendumu o zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. V razpravi poslank in poslancev, pa tudi v odzivih medijev se je pokazalo, da smo kristjani dežurni krivci za marsikaj. S tem so se strinjali tudi naši sogovorniki. Klarentinec p. Branko Cestnik ugotavlja, da so večinski mediji sledili levici, sicer pa skušali čimbolj blažiti novico, da ne bi preveč vznemirjali „šankovske“ javnosti. Mediji so po njegovih besedah v glavnem poudarjali, da ima levica prav, da smo „spielverderberji“ spet katoličani. Sprva enotna drža, pa zdaj, ko se je dvignila katoliška javnost, dopušča tudi drugačna razmišljanja.
Slovenka leta Sonja Pungertnik je v odzivu na to povedala: „Jaz mislim, da je ta zakon, ki se je sprejemal po tako kratkem postopku, in da so imeli željo čim bolj izključiti javnost, povzročil reakcijo. Prišlo je do tega, da smo kristjani, hvala Bogu, enkrat dobili od svojih pastirjev jasno besedo, jasno usmeritev in tudi razlago. Ob tem je pravzaprav prišlo do tega, da je Cerkev s svojo reakcijo povzročila to, kar na levi niso želeli.“ Sonja se kot kristjanka, morda tudi zaradi vloge, ki jo ima ta trenutek, še nikoli ni čutila tako izpostavljene češ: „Vi pa nimate … Kaj se oglašate kot kristjani!“ Kot del krščanske skupnosti je zdaj prvič doživela to javno izpostavitev. Meni tudi, da je v tem primeru letelo malo več na nas, kot smo bili navajeni. Po drugi strani se ji zdi, da je to tudi prav. Konec koncev nas mora nekaj spodbosti, da se zbudimo, je še dejala.
Matej Cepin iz Socialne akademije pa je dogajanje v državnem zboru in širšem prostoru občutil „predvsem kot demokratični „manjko“, kot pomanjkanje iskrenega zavestnega dialoga, in iskanje skupnih rešitev, kar naj bi demokracija bila, ampak kot taktiko „bliskovite vojne“ kot taktiko čim hitreje s čim manj dialoga spraviti stvari skozi tako kot so v neki podobni obliki šle skozi v Španiji. Še bolj ga skrbi, da v Sloveniji skoraj nihče več ne verjame v demokracijo, v zavezujoč dialog, v pogovor in v iskanje skupnih rešitev.
Zapisal: Tone Gorjup.
Več lahko preberete in prisluhnete oddaji na strani Radia Ognjišče.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
Sorodni Prispevki:
- B. Cestnik za Socialni teden: Brez-strastje – da ali ne? A-patičnost ali brez-strastje Kaj je apatičnost? Grško „a-patheia“ pomeni odsotnost čustev oz. ne-občutljivost, ne-čutečnost tudi ne-gibnost. Torej nekaj nasprotnega od patosa, strasti, nekaj, kar bi...
- Matej Cepin, Socialna akademija: O menjavi na vrhu Urada RS za mladino Po navedbah Požareporta naj bi vlada na mesto sedanjega direktorja Urada RS za mladino, mag. Petra Debeljaka, v kratkem imenovala programskega direktorja Zavoda Y, Žiga Vavpotiča. Kot...
- M. Debevec, Ra. Ognjišče: Boj med civilizacijami ali dialog med verstvi? Po več mesecih krutosti s strani islamskih skrajnežev na Severu Iraka in v Siriji so se zganili tudi Zahodni mediji in začeli vsaj delno pisati...
- Radio Ognjišče: Pogovor o evtanaziji Vprašanje evtanazije je v zadnjih tednih razburkalo slovensko javnost. Zato smo tej temi posvetili oddajo Pogovor o. Predsednik Državne etične komisije dr. Božidar Voljč je...