Spoštovani poslanci in poslanke,

ne verjamem, da zakone sprejemate nepremišljeno in brez skrbne proučitve njihovih posledic na druga področja, pa vendar se ob napovedanih spremembah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) ne morem znebiti občutka, da to ne drži za vse enako:

– ker so predlagane spremembe v nasprotju z nekaterimi določili ustave (npr. brez upoštevanja ugovora vesti; izguba pravice staršev do vzgoje v skladu s svojim prepričanjem; so podlaga diskriminaciji in sankcioniranju miselnega in verbalnega delikta (kratenje svobode govora) tistih, ki v vesti ne morejo izenačevati isto- in heterospolnih skupnosti)

– različne vrste skupnosti (legalno ali ilegalno) so obstajale v vseh zgodovinskih obdobjih, toda vedno se je razločevalo med njimi: ker jih zaradi različnih nagibov in namenov ni mogoče povsem enačiti. Zato je nepotrebno spreminjanje pomena določenih besed (družina ali zakonska skupnost) in trpanje v isti pojem različne vsebine oz po naravi neenake skupnosti. Kvečjemu bi bilo dopustno poiskati novo besedo za različne vrste skupaj živečih parov (t.i. nadpomenko), ne pa njihovo nasilno izenačevanje. Dopuščam možnost, da se dva istospolna partnerja počutita kot zakonca, toda midva z možem se zagotovo ne počutiva (oz. nisva!) istospolna partnerja – torej med tema dvema skupnostima ne morem potegniti enačaja.

– Ustavno sodišče je ugotovilo zgolj nekaj neskladnosti v Zakonu o registraciji istospolnih skupnosti, ki bi jih lahko s spremembo tega zakona povsem odpravili, ni pa predlagalo popolne izenačitve isto- in heterospolnih skupnosti

– Če naj ščitimo najbolj ranljive (t. j. otroke), potem jim je treba omogočiti čim bolj optimalno okolje za njihovo rast in razvoj: dokler je tolikšna vrsta heretospolnih parov, ki čakajo na posvojitev otroka, ni najmanjše potrebe, da bi otroka posvojili v manj ugodno okolje, kakršna je istospolna skupnost že v osnovi, saj dvoje enakih spolov v nobenem izračunu ne more nuditi tako potrebne dopolnjujoče se bipolarnosti: dve »mami« lahko nudita ogromno nežnosti in skrbnosti – ne moreta pa dodati niti trohice »moškega elementa« v vzgoji. Podobna dva »očeta« in njuna biološka odsotnost »materinskega čuta«. Poudarjam: med množico čakajočih parov (»povpraševanje« je vsaj 10-krat večje od »ponudbe«!) je zagotovo dovolj primernih za optimalno otrokovo vzgojno okolje.

Zlasti pa sprejem popravljenega zakona postane podlaga za mnoge spremembe. Ne verjamem, da jih ne poznate, in prav zato, ker jih poznate, je vaša odgovornost toliko večja, da dobro premislite in ne pospešujete degeneriranosti naroda.

Če pa že vztrajate pri popravkih, bi bilo pošteno, da državljanom pošteno predstavite spremembe. Ne samo s slogani: »Obstoječe pravice se ne bodo zmanjšale,« ali: »Preprečujemo diskriminacijo in marginalizacijo nekaterih skupin,« ali (lažnivo): »Odpravljamo ustavne neenakosti.« Pošteno bi bilo, da bi državljani od vas izvedeli tudi za drugo plat medalje, ki se sicer ne pokaže čez noč, pač pa čez kakšen »dan ali dva«. Ni potrebno, da posnemamo vse »napredne« ideje, ki so se drugje že izkazale za dvorezen meč.

Martina Krečič, Vipava