Kaj imate raje: kakovostno javno zdravstvo ali državno banko? Bi raje imeli višjo plačo ali bi bili pripravljeni del plače vsakih deset let nameniti reševanju Naše Ljubljene Banke?
Uprava naše največje banke NLB danes razkriva rezultate poslovanja v lanskem letu. Prvič po zlomu gospodarskega modela Slovenije je ustvarila dobiček.
Najprej dejstva
1. Lani je NLB ustvarila nekaj več kot 50 milijonov evrov dobička. Zadnjič je Skupina NLB prikazala dobiček leta 2008, in sicer 20 milijonov.
2. Da smo leta 2013 banki smeli dati poldrugo milijardo državne pomoči, je vlada dala zavezo, da bo NLB privatizirana do konca 2017.
3. Od leta 2008 smo NLB dokapitalizirali z natanko dvema milijardama evrov in pol (2.505 milijonov).
Sedem vprašanj
Pred današnjim razkritjem lanskega poslovanja, za katerega upamo, da gre resnično za “prelomen preobrat”, kot so prejšnji teden sporočili iz banke, je smiselno postaviti sedem vprašanj. In sicer:
1. Kaj je potrebno, da bo NLB ustvarila letno vsaj 200 milijonov dobička, kot je znašal v njenih najboljših letih?
Evropi smo v zameno za državno pomoč dali jasno zavezo: Našo Ljubljeno Banko bomo očistili in prodali. Možnosti, o katerih vlada po tihem že razmišlja, so:
– da ponovno izpelje IPO, torej prvo javno ponudbo delnic, tako kot jo je za NKBM leta 2007;
– da se dogovori z evropsko banko EBRD in še kakšnim investicijskim skladom, ki bi kupili večinski delež;
– da spet najde strateškega partnerja.
Vsi predlogi imajo samo eno pomanjkljivost: vse to smo že počeli, ampak vedno tudi izigrali naivne vlagatelje, ki so verjeli, da Slovenci držimo besedo.
Če se odmaknemo od ideoloških razprav o privatizaciji, ostane zgolj ena dilema: ali potrebuje banka novega upravljavca (novo upravo) ali novega lastnika – tu leži ključ do dobička vsaj 200 milijonov letno.
Ne verjemite pravljicam o sistemski banki, mi smo sistemskost Naše Ljubljene Banke razumeli kot bankomat, ki mora neomejeno financirati vegrade, esceteje, laške pivovarje, agrožive, na lepe gorenjske oči dajati kredite …
Te povezave med bankirji in politiki so nas drago stale. Upravljavca smo od prve sanacije Naše Ljubljene Banke zamenjali že petkrat, pa smo banko vseeno spet zavozili. Torej: ali spet želimo zamenjati upravljavca ali bi tokrat raje lastnika?
In da ne bo pomote: edini kriterij, ki šteje, je to, da banka ustvarja dobiček ter financira zdrave in ekonomsko upravičene gospodarske projekte, ne pa, da podpira aktualne politične projekte ali podjetja, ki so od aktualne vlade prijateljsko ocenjena kot šampioni.
2. Ali je NLB danes zdrava banka?
Ključno vprašanje je, ali NLB opravlja svoje temeljno poslanstvo, zaradi česar smo jo davkoplačevalci tudi zdravili s stotinami milijonov. Ali torej financira podjetja, ali jim daje nova posojila, ali obnavlja kreditne tokove. Odgovor na to ni črno-bel.
Bankirji trdijo, da slovenska podjetja nimajo dobrih projektov, ki bi jih oni bili pripravljeni financirati. Dobrim projektom naj bi zelo hitro odobrili posojila. Poleg tega je marsikatero veliko podjetje še vedno obremenjeno s slabimi krediti.
Po drugi strani pa je skrb vzbujajoče, da so slovenske banke v zadnjih letih izgubile najboljše komitente. Vse več vse boljših slovenskih podjetij, zlasti izvoznikov, se zadolžuje v tujini. Posojila podjetjem, najeta v tujini, so v drugem četrtletju lani, to je namreč zadnji objavljen podatek Banke Slovenije, dosegala že 27 odstotkov vseh posojil podjetjem. Še leto nazaj je bilo teh posojil iz tujine 21 odstotkov.
3. Smo Slovenci v NLB premagali Belgijce ali smo se ustrelili v koleno?
Za ta odgovor je najprej treba v zgodovino, in sicer v sredino 90. let prejšnjega stoletja.
