Zato, ker nekaterim državam uspeva bolje, tudi za manj denarja – Slovenija je v švedski raziskavi lani zdrsnila za dve mesti

Za uporabnike najboljše zdravstvene sisteme v Evropi imajo Nizozemska, Švica, Norveška in Finska. Zlasti zadnja je zanimiva zato, ker daje za zdravstvo v deležu BDP podobno količino denarja kot Slovenija, tudi v znesku na prebivalca ne bistveno več, a je očitno do bolnikov neprimerno bolj prijazna. Slovenija je na lestvici Euro Health Consumer Index (EHCI) v letu 2014 namreč zdrsnila za dve mesti, na 19. mesto med 36 ocenjevanimi državami.

Slovenski zdravstveni sistem je zbral 668 točk od tisoč možnih, zaostanek za najboljšimi po področjih predstavljamo v grafiki. V raziskavi ocenjujejo 48 kazalnikov, od pacientovih pravic do čakalnih vrst, e-zdravja, preživetja po raku in drugih izidov zdravljenja, dostopnosti storitev in zdravil…

Najboljša na lestvici, Nizozemska, ima 898 točk, res pa je njen zdravstveni sistem tudi najdražji, merjeno v deležu BDP, po absolutnih zneskih na prebivalca pa je najdražja Norveška. Ker je pogosto slišati očitke iz zdravniških vrst, da našega zdravstva res ne moremo primerjati s tistimi, ki dajejo za to občutno več kot mi, objavljamo tudi podatke o denarju (glej graf).

Avtorji lestvice EHCI, to je švedsko podjetje Health Consumer Powerhouse (HCP), se strinjajo, da imajo bogate države večinoma boljše zdravstvene sisteme. Vendar pa naštevajo tudi države z manj denarja, ki za manjši vložek v zdravstvo dobijo veliko: Estonija (17. mesto na lestvici), Finska (4. mesto), Češka (15.), Islandija (7.) in celo Hrvaška (23.). Slovenija ne.

Slovenija: od vzhajajoče zvezde do nazadovanja

Ko je HCP, ki se ukvarja z merjenjem uspešnosti zdravstvenega varstva v luči večje vloge bolnikov, pred desetimi leti začel raziskavo, je »Slovenija dajala vtis vzhajajoče srednjeevropske zvezde«. Toda ta pričakovanja se v splošnem niso uresničila, zdi se, da se je nekoč pozitiven trend ustavil, pravijo. »Slovenija izgublja svoj položaj na področju večje vloge bolnikov v zdravstvenem varstvu in dostopa do zdravstvenih storitev, obstaja nevarnost, da bo nazadovala do stanja, kakršno je bilo pred priključitvijo EU,« opozarja Arne Björnberg, izvršni direktor HCP in vodja raziskave.

Skrb vzbujajoče daljšanje čakalnih vrst

Slovenija bi si morala aktivno prizadevati za sledenje trendov do uporabnika prijaznih storitev, ki veljajo v srednji Evropi in ki kažejo zelo dobre rezultate. To pomeni, da bo treba izboljšati dostop bolnikov do zdravstvenih evidenc in drugega mnenja, priporočajo v HCP. Dober začetek so denimo e-zdravstvene storitve, ki bolnikom omogočajo naročanje prek spleta. Kot je znano, kljub številnim vloženim milijonom v Sloveniji še ni splošno uveden niti e-recept, kaj šele e-naročanje. Za bolnike je težava tudi prepočasno uvajanje novih zdravil, neuspešni smo pri preprečevanju visokega krvnega tlaka in kajenja.

Od leta 2013 se bolniki soočajo tudi z vse daljšimi čakalnimi vrstami, kar je skrb zbujajoč signal, menijo avtorji raziskave. Slovenija denimo ne dosega standarda najboljših, recimo da bi bile večje elektivne operacije dostopne vsaj v treh mesecih, terapija za raka vsaj v treh tednih in računalniška tomografija (CT) v tednu dni. Dolge čakalne dobe sicer niso samo slovenska težava, imajo jih tudi Švedska, Poljska, Velika Britanija, Španija, Poljska, Irska… Da pri čakalnih dobah ne gre samo za denar, priča primer Švedske, ki je v krajšanje vrst vložila kar milijardo evrov, pa se tam denimo še vedno predolgo čaka na zdravljenje raka, opozarjajo v raziskavi.

Več lahko preberete na Financah.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

Sorodni Prispevki:

• A. Ihan, SP Dela: Kdo in zakaj se boji čistih računov? V zdravstvu gre krvavo zares in za odlaganje problemov ni več časa. To spoznanje še pred letom ni bilo del splošnega zavedanja Slovencev, morda niti...
• K. Lipnik, Finance: Išče se gasilec Alenke Bratušek Če Alenka Bratušek trdi, da je Slovenija v boljšem položaju, kot je bila pred letom dni, potem je treba opozoriti, da smo po večini kazalcev...
• M. Pavlišič, Portalplus: Cerarjeva koalicijska pogodba Cerarjeva koalicijska pogodba se bere tako, kot se pač berejo koalicijske pogodbe. Veliko lepih namenov, želja in besed, pa bolj malo konkretnosti, sploh z roki....
• T. Štih, Reporter: Zbogom, Lenin Čeprav je bilo vaše življenje trdo, večkrat grenko kot sladko; vas ni pripravilo na dozo arogance in odtujenosti, ki je tisti dan vela iz izjav...