Intervju z liberalci:
Luka Gubo, diplomiran ekonomist, kvantitativni finančni analitik in upravljavec sklada FT Quant.
Lahko predstavite sebe, svoj študij, svoje delo?
V Celju sem končal študij ekonomije. Imel sem srečo, da ste me učila mag. Pezdir in dr. Šušteršič, bila sta moja mentorja. Moja diplomska naloga je raziskovala investicijske strategije. Moj sošolec je bil Boris Meglič, ki sedaj vodi uspešen Portal Plus. Že med študijem in tudi že prej sem se zelo zanimal za finančne trge, borzo in investicije. Takrat sem začel sodelovati s Klemenom Furlanom, ki je lastnik in direktor podjetja Finančni trgi, s katerim sodelujem že osem let. Nabral sem si veliko izkušenj in znanja tako v praksi kot v teoriji. Teoretično predvsem zato, ker končujem magisterij s področja kvantitativnih financ. Sedaj pa sem še upravljavec sklada FT Quant.
Kaj obravnava študij kvantitativnih financ?
Tu študiramo matematične vidike financ. Klasične finance se osredotočajo na relativno kvalitativne analize ekonomije: kako delujejo podjetja, kako naj se financirajo, poslovni načrti, ipd. V našem področju postavljamo matematične modele, ukvarjamo se s podatki, simulacijami in drugimi kvantitativnimi metodami.
Veliko nastopate zadnje čase v medijih kot finančni analitik.
Na Siolu, na Financah, na Portal Plus, na televiziji, za 24 ur. Novinarji ponavadi potrebujejo neko dodatno strokovno pomoč. Delam analize za njih, kar je v določenem trenutku aktualno.
Trgovci so v naši socialistični družbi še vedno označeni negativno, kot špekulanti. Še toliko bolj finančni trgovci.
Vloga trgovca je zelo pomembna, ker zmanjša velike razlike med ponudniki in kupci zaradi nepravičnosti, anomalij trga, monopolov. Negativni, pokvarjeni špekulanti so podobni kockarjem, za njih j je pomemben občutek evforije, visok adrenalin … Takšnih je presenetljivo veliko, ampak jih večina zelo hitro bankrotira, rotacija je velika.
Gledal sem dokumentarec o velikih finančnih »tovarnah«, v katerih je na stotine vrhunskih strežnikov, ki prodajajo in kupujejo delnice v stotinkah sekunde. A človek sploh še igra kakšno vlogo?
Še vedno človek sprogramira tak algoritem, ki teče na superračunalnikih. Človek je tisti, ki določa, kaj bo računalnik delal in odločilno vpliva na rezultat. Recimo, ko pride neka informacija o suši, o politiki, makroekonomiji, je včasih trajalo nekaj dni, danes pa v nekaj milisekundah trg reagira, da se cena finančnih inštrumentov prilagodi novim informacijam.
Kdaj ste prevzel liberalno držo, da ste se zavedali tega?
Ko so me začele finance zanimati in ko sem ugotovil, kako gospodarstvo in trg delujeta, je normalno, da sem začel več o tem razmišljati. Ko sem veliko bral o trgih, je bilo normalno, da sem začel razmišljati z vidika klasičnega liberalizma kot ga je utemeljil Adam Smith in kasneje ostali. Globlje kot sem spoznaval svoje delo, vedno bolj sem se z idejo klasičnega liberalizma strinjal. Pa nasprotna, čudaška situacija v Sloveniji, ki nas frustrira, je sprožala dodatna razmišljanja. Ob tem pa še mentorja na fakulteti, Šušteršič in Pezdir, ki sta mi dajala različne knjige ob raznih problemih in me posredno navajala na samostojno mišljenje, češ: “preberi si, povej, s čim se strinjaš in s čim se ne strinjaš.”
Prosti trg je naraven, saj je deloval že v prvih človeških skupnostih, družbah. A ves čas je nekdo skušal zlorabljati druge ljudi, družbo, pa naj si bodo to oblastniki, sužnjelastniki, fevdalci in danes mafija, oligarhi, tovarišijski kapitalisti ter birokracija?
Tako je. Vedno se je v zgodovini nekdo našel, ki je hotel sistem obrniti sebi v prid in posledično biti na boljšem kot drugi in jih je s tem izkoriščal.
Borza, urejen trg, pa je začela živeti v Amsterdamu v srednjem veku?
Tako, ja. V 16. stoletju se je borza začela razvijati v takšni obliki kot jo poznamo danes. V Firencah je še pred tem bila prva »moderna« valutna borza. Beseda banka prihaja iz ‘banca’, ki pomeni klopca – to so bili »bankirji«, ki so delali na klopci in opravljali nalogo valutnega posrednika.
Tako kot pri nas pred 25, 30 leti pri prekupčevalcih, pri katerih smo morali plačo prvi dan iz dinarjev pretopiti v marke, drugače je vse izpuhtelo ob 1.000% inflaciji.
Tako ja. (smeh)
