Dokler bo okolje bolj naklonjeno uradnikom na upravnih enotah kot vizionarjem, bomo imeli podjetnike iz nuje.
Pred meseci sem dobil klic moškega srednjih let, ki mi je želel predstaviti svojo podjetniško idejo. Povedal mi je, da je že nekaj mesecev brezposeln, službo je izgubil zaradi stečaja večjega industrijskega podjetja iz okolice Ljubljane. Novega dela ni našel, je pa iskal priložnosti in eno – ustanovitev lastnega podjetja – našel na nekem motivacijsko-podjetniškem dogodku. Razvijal naj bi aplikacijo za organizacijo dela v podjetjih. Kako bo zadevo spravil na trg, kakšna je njegova konkurenčna prednost v morju podobnih rešitev, kje bo iskal denar, pa so bile »podrobnosti«, s katerimi se še ni ukvarjal. »Se bodo že našli kupci,« bi lahko posplošil njegovo razmišljanje.
Pozneje isti dan sem imel intervju s fantom, starim okoli 25 let, inženirjem strojništva in tehnološkim zanesenjakom. Skupaj z ekipo mladih somišljenikov raznovrstnih profilov je razvijal visokotehnološki rehabilitacijski pripomoček za zdravljenje poškodovanih okončin. Imeli so delujoč prototip, znanje iz tujih pospeševalnikov, nekaj investicijskega kapitala in načrt za prodor na tuje trge. Inovacija je bila usmerjena v nišni trg, a je kljub temu imela potencial, da postane globalna zgodba. Po nekaj mesecih od najinega pogovora so po mojih informacijah še bliže svojemu cilju.
Primera podjetniške pobude sta si različna kot dan in noč, a opozarjam, da v ospredje postavljene razlike niso namenjene kritiki omenjenega posameznika ali, še huje, posmehovanju. Sorazmerno visoka stopnja brezposelnosti, propadanje tradicionalnih industrij, nefleksibilnost delovne zakonodaje, ki otežuje zaposlovanje oziroma odpuščanje, majhna kupna moč prebivalstva in vsesplošna neperspektivnost okolja marsikoga prisilijo v nepremišljene podjetniške avanture. Gre za golo preživetje, kot statistično prikazujejo tudi rezultati letošnje raziskave Global Entrepreneurship Monitor. V raziskavi namreč ugotavljajo, da je število tistih, ki v podjetništvo vstopajo zaradi nujnosti, vsako leto večje. Lani je bilo takih več kot 40 odstotkov.
A pravi podjetniki vizije podjetja ne zreducirajo zgolj na ustvarjanje prihodkov, ampak se ukvarjajo predvsem z ustvarjanjem in dodajanjem vrednosti za svoje uporabnike. Pravi podjetniki so sposobni, imajo znanje, premišljeno prevzemajo tveganja. Pravi podjetniki so odgovorni – do sebe in svojih zaposlenih – in osredotočeni zgolj na svoje delo.
