Potop Titanika ni zahteval največ človeških žrtev na morju

Nesreče velikih potniških ladij so v polpretekli zgodovini vedno vzburjale pozornost širše javnosti. Na za tiste čase, orjaški ladjiTitanic, ki se je na severnem Atlantiku potopila leta 1912 štiri kilometre globoko je umrlo 1514 ljudi. Z nemško potniško ladjo Wilhelm Gustloff pa je 30. januarja leta 1945 utonilo 9.400 ljudi, od tega kar 4000 otrok!

Atentat

Potniško ladjo Wilhelm Gustloff so leta 1937 zgradili v nacistični Nemčiji za potrebe delavskega sindikata »Kraft durch Freude«(KdF). Dolga je bila 208 metrov, gradnja pa je znašala 25 milijonov takratnih nemških mark (Reichsmark). Na ladjo se je lahko vkrcalo 1463 potnikov in 417 članov posadke. Oprema ladijskih kabin in salonov je bila bolj skromna, v notranjosti ladje pa je bil velik plavalni bazen. Ladja je dobila ime po nacističnemu veljaku Wilhelmu Gustloffu, ki se je takrat zdravil v Davosu, svetovno znanemu švicarskemu zdravilišču za pljučno tuberkulozo. Fanatični Gustloff je tudi v zdravilišču in v drugih kantonih širil nacistično propagando. Leta 1936 ga je tam ustrelil Jugoslovan David Frankfurter, sin judovskega rabina iz Daruvara. Atentator je med študijem medicine v Nemčiji zbolel za vnetje kostnega mozga in trpel hude bolečine. Razmišljal je celo o samomoru. Kot pravoverni Jud je sklenil, da bo pred smrtjo ubil še kakšnega nacističnega veljaka. Kupil si je pištolo in enosmerno vozovnico za Davos, kjer je hladnokrvno ubil nacista Wilhelma Gustloffa. Po uboju se je predal policiji, sodišče pa ga je obsodilo na sedemnajstletno zaporno kazen, kjer je dočakal tudi konec druge svetovne vojne.

Sanitetna ladja

Dve leti pred začetkom druge svetovne vojne je ladja W. Gustloff križarila po Sredozemlju, izletniki pa so dosledno fotografirali vse, kar je zanimalo nemško obveščevalno službo (Sieherheits dienst). Prvega septembra leta 1939 je ladjo prevzela vojna mornarica (Kriegs-marine) in jo predelala v sanitetno ladjo ter jo umaknila v baltiško pristanišče Gdynia, kjer so na ladjo dodatno pritrdili nekaj protiletalskih topov. Tam je ladja, ki so jo po začetku vojne dodatno uredili še za plavajočo vojašnico in šolo za podmorničarje, ostala zasidrana vse do usodnega 30. januarja 1945.

Operacija Hanibal

V začetku leta 1945 so Rusi nezadržno prodirali proti Berlinu. Vdrli so na nekdanje vzhodnonemško ozemlje. V okraju Nemmensdorf so se Rusi strahovito maščevali nad nemškim prebivalstvom; posiljevali in pobijali so ženske in otroke. Film, ki so ga Nemci o teh grozodejstvih posneli, je sprožil val več milijonov nemških beguncev, ki so se po zasneženih cestah prebijali proti zahodu Nemčije. Pritiskali so tudi na baltska pristanišča v upanju, da jih bodo ladje odpeljale v varnejše zahodnonemške kraje. V ta namen so Nemci organizirali »Operacijo Hanibal«, v katero je bila vključena tudi ladja W. Gustloff. Tako se je na ladjo vkrcalo 10.582 potnikov. Zaradi te množice ljudi je na ladji vladala neznosna gneča. Ko je ladja izplula je bilo morje viharno, ledeno mrzlo morje pa je imelo temperaturo 4 stopinje nad ničlo. Zaradi morske bolezni so mnogi potniki bruhali, iz toaletnih prostorov pa se je po ladji širil neznosni smrad…

Ruska podmornica torpedira ladjo

Že 11. januarja leta 1945 je ruska podmornica izplula iz finskega pristanišča Hangö, ter se usmerila proti jugu. Podmornici je poveljeval kapitan Aleksander Marinesko, ki pa je bil stalno pijan, zato mu je KGB grozil z ustrelitvijo. Kazen so preložili in mu dali zadnjo priložnost. Tako so Rusi 30. januarja 1945 zvečer okoli 19.00 ure opazili ladjo W. Gustloff in se ji previdno približali. Dve uri kasneje so v ladjo iztrelili štiri torpede in ladja se je štirideset minut po napadu potopila! Tisti, ki so poskakali v morje so kmalu zmrznili in se utopili. Okoli 1.100 ljudi se je rešilo in preživelo, ker so se vkrcali v reševalne čolne. Kot po čudežu pa je preživel tudi dojenček, ki so ga zavitega v odejo položili v rešilni pas… Vse preživele potnike so rešile tri nemške torpedovke, trije minolovci in parnik Göttingen, ki so tja pripluli kmalu po napadu ruske podmornice.

Potopitev ni bil vojni zločin

To je bila največja nesreča kakšne potniške ladje, katero pa so Nemci delno preuredili v vojaško ladjo. Zato ta potopitev po mednarodnih zakonih ni bila obravnavana kot vojni zločin, čeprav je pri tem umrlo skoraj 9000 civilistov

(Vir: Revija Demokracija, 2012).