T. Griesser-Pečar, Slovenski čas: Še slabše od predvidevanj
Spletni Časnik
1. volilna enota

Sreda, 28. Januar 2015 ob 22:38

Prve izkušnje raziskovalcev z novelo arhivskega zakona


Žal izkušnje z novelo potrjujejo, da so bili vsi razlogi, zaradi katerih smo ji nasprotovali, tehtni. Izkazalo se je celo, da je stanje še slabše, kot smo predvidevali. Kot zgodovinarka, ki se ukvarja s polpreteklo zgodovino, ki je žal še del sedanjosti, se strankarsko ne udejstvujem, nasprotujem pa vsakemu zakrivanju in poneverjanju zgodovine in se zavzemam za to, da je raziskovalcem dostopna celotna dokumentacija, saj lahko samo na podlagi virov preteklost objektivno analizirajo. Ostro nasprotujem vsakemu zlorabljanju zgodovinopisja za politične namene. Prepričana sem, da bo sprava med Slovenci mogoča samo, če bomo razkrili celoten obseg revolucionarnega nasilja. Prav zato namreč gre.

Ker so volilci na prvem referendumu 2011 s podporo vseh pomladnih strank tako prepričljivo (71%) zavrnili zapiranje arhivskega gradiva, tistega gradiva, ki se je kljub uničevanju vendar še ohranilo (najmanj 80 % gradiva je bilo uničenega, največ ob osamosvojitvi), so zainteresirani v ozadju pripravili veliko bolj prefinjeno verzijo. Zato se ne čudim, da nekdo, ki tematike ne pozna, tej noveli naseda in celo misli, da smo pretiravali. Janez Dular piše, da je »tistim, ki so spremenjeno zakonsko besedilo res prebrali in ga primerjali s prejšnjim,« jasno, da je vse, kar je bilo dostopno, tudi naprej dostopno, sedaj pa dobiva uporabnik v roke še listine, ki so bile prej nedostopne. No, najprej naj poudarim, da sem novelo seveda večkrat pozorno prebrala in da ne bi nikoli nastopila v javnosti, če stvari ne bi poznala in če ne bi bila prepričana, da je zakonska sprememba usodna. Iz novele sem razbrala prav diametralno nasprotno vsebino tej, ki jo Dular predstavlja. Zgodovinarji smo vajeni dokumente kritično presojati. Že v postopku so si zagovorniki v parlamentu prizadevalo za to, da nekateri na javno predstavitev ne bi prišli. Vabila nekaterim so bila vsekakor poslana pozno in delno na čudne naslove.

Ko sem torej prebrala novelo, mi je takoj postal jasen namen zakonske spremembe. Hkrati pa sem tudi opazila, kako prefinjeno je pripravljena, veliko bolj kot tista, ki je bila na referendumu zavrnjena. Zavedala sem se tudi, da bo zelo težko javnosti prikazati njene zanke. To je bil tudi vzrok, da je večina, ki je šla na referendum, novelo zavrnila, ni pa se referenduma udeležilo dovolj ljudi, da bi dosegli potrebni kvorum. Vzrokov je več. Nekateri niso prav razumeli, za kaj gre, ker je bilo vprašanje postavljeno zavajajoče, druge so zavedle besede tistih, ki so novelo zagovarjali, saj so ti zagovorniki prihajali tudi s strani, ki se je tradicionalno zavzemala za popravo krivic.

Na eni strani so v noveli res navedeni fondi, ki niso bili dostopni, na drugi strani pa se zapira celotno gradivo zadnjih petinsedemdesetih let. Praktično ni več fondov, ki ne potrebujejo dovoljenja arhivske komisije. Posebno absurdno pa je, da raziskovalci nemškega in italijanskega vojnega nasilja prav tako potrebujejo dovoljenje za uporabo gradiva. Z drugimi besedami: novela ščiti ne samo nosilce javnih služb in politične policije povojnega režima, temveč tudi okupatorje. Upam si trditi, da je to slovenska posebnost! V nobeni drugi državi EU ne skrivajo dokumentov okupatorjev. Domnevam, da so pisci novele ta vidik spregledali, ker so hoteli s preveliko vnemo zaščititi povojne nosilce javnih služb in predstavnike tajnih policij, ki so že med vojno izvajali nasilje in povzročili smrt številnih Slovencev.

Arhivisti so preplavljeni z naročili

Kakšno je torej trenutno stanje? Novela, ki je bila sprejeta v državnem zboru, predpisuje anonimizacijo občutljivih osebnih podatkov in ne razlikuje več, kot je bilo do sedaj, med žrtvami in storilci. Arhivisti so preplavljeni z naročili uporabnikov, so pa prisiljeni vsako škatlo odpreti in pregledati, da ugotovijo, ali so v njej občutljivi osebni podatki ali ne. To ne velja samo za udbovski fond (AS 1931), o katerem se je pred referendumom stalno govorilo in so zavajali in zbujali vtis, da gre samo za ta fond, vse drugo pa da je tako in tako odprto.

Res je, vse, kar je bilo navedeno v Zakonu o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA) pred novelo zakona, je bilo neomejeno odprto. Dovoljenje je bilo potrebno samo za udbovski fond, ker je vseboval občutljive podatke žrtev (podatki o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v politični stranki in sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju in o kazenski evidenci). Po noveli so zaščiteni podatki žrtev in storilcev. Podatki zadnjih pa niso toliko v udbovskem fondu, temveč v fondih raznih organizacij, inštitucij, uradov, v zasebnih fondih itd.

Namen novele je bil torej ovirati uporabo celotnega arhivskega gradiva od začetka druge svetovne vojne do konstituiranja Skupščine Slovenije 17. maja 1990. Ko sem to navajala, sem z več strani slišala očitek, da lažem. (Mimogrede: čudim se izredno nizki ravni razprave!) To pomeni, da morajo arhivisti naročeno gradivo – dovoljeno je naročiti pet škatel na dan – pregledati in anonimizirati vse občutljive osebne podatke. Edino pozitivno je, da novela pod te ne šteje več političnega prepričanja. Kaj anonimizira, je prepuščeno subjektivni presoji arhivista. In ker odgovarja za svoje delo, je popolnoma razumljivo, da raje očrni več, kot bi bilo potrebno, ker se mora sam zavarovati. Novela je arhivistom naprtila odgovornost, ki so jo pred novelo nosili uporabniki, ki so prej podpisovali izjavo, da se bodo držali zakona. Če se niso, so bili za to odgovorni.

Anonimizirane strani so za raziskave neuporabne, na nekaterih ni ostalo dosti več kot ime in priimek. V Sloveniji namreč »anonimizacija« ne pomeni črtanja imena in priimka, drugod po svetu pa pomeni, da je vsebina dostopna, prekrije se samo ime in priimek. Če bi vsebina ostala, ime pa bi bilo prekrito, bi raziskovalci seveda veliko več izvedeli o delovanju komunističnega režima, kot če stoji na očrnjeni strani samo ime. Seveda tudi brisanja imen ne zagovarjam.

Več lahko preberete v prilogi Družine Slovenski čas.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

Sorodni Prispevki:

T. Griesser-Pečar, Slovenski čas: Še slabše od predvidevanj - Časnik

Sorodni prispevki: B. Vodopivec, Finance: Zakaj Slovenija ne bo bankrotirala (4.) V naši družbi bomo vse večje naložbe za nedoločen čas zamrznili, je zadnjič napovedal Igor Akrapovič, eden izmed najprodornejših in najuspešnejših slovenskih podjetnikov. Vzroki –... Š. Kržišnik, Iskreni.net: Goričane – samo preproga vredna toliko […]

Zadnje objave

Wed, 14. Sep 2022 at 07:08

16477 ogledov

Prenos kraljičinega pogreba, če bo na nacionalni TVS, naj komentira kompetentna oseba
Če bo prenos pogreba v živo tudi prihodnji ponedeljek, bi iskreno želel od vodstva RTVS, da za komentiranje izbere najbolj kompetentne komentatorje, ki vejo, kaj je kultura, kaj slovesnost trenutka, kaj žalost ob slovesu od ljubljene osebe, in ki bodo to znali tudi primerno – zadržano, le kadar je treba in s potrebno pieteto – komentirati. The post Prenos kraljičinega pogreba, če bo na nacionalni TVS, naj komentira kompetentna oseba appeared first on Časnik.

Tue, 13. Sep 2022 at 07:00

16438 ogledov

Tina Maze je spodbudila preobrazbo tudi v ekipnih športnih panogah
Priti, zgoditi se mora voditelj, ki svoje fante vodi skozi vse faze preizkušenj. Od začetnega trpljenja na treningih do odpovedovanja družinam, zopet treningi, ki skozi tedne postajajo zahtevnejši. Vsakdo, ki se je vsaj malo bolj zares ukvarjal z športom, ve, kaj hočem povedati. The post Tina Maze je spodbudila preobrazbo tudi v ekipnih športnih panogah appeared first on Časnik.

Mon, 12. Sep 2022 at 06:26

16502 ogledov

Če napake sprejmemo kot priložnost za učenje in rast, ne bolijo več
In napake ostanejo samo napake, priložnost za učenje in rast. Ko jih sprejmemo kot take, so priložnost za rast, ne bolijo več. In si lahko oprostimo, se lahko sprejmemo. Posledično napak ne opazimo več; nismo napaka niti ni napaka drugi. Smo izjemnost, ker se lahko učimo, odpustimo, zrastemo in gremo naprej. The post Če napake sprejmemo kot priložnost za učenje in rast, ne bolijo več appeared first on Časnik.

Sun, 11. Sep 2022 at 07:29

15900 ogledov

Peš romanje ni navaden izlet, a se ga splača opraviti
Resnično se zahvaljujem vsem, ki ste bili z menoj na poti. Zahvaljujem se vsem, ki ste bili z menoj prek socialnih omrežij, tudi vaše molitve in spodbude so nas gnale naprej. Zahvaljujem se tudi tistim, za katere vem, da bi se udeležili romanja, pa je zdravje načelo telo – tudi vi ste bili z nami. The post Peš romanje ni navaden izlet, a se ga splača opraviti appeared first on Časnik.

Sun, 11. Sep 2022 at 07:08

15860 ogledov

Teden vzgoje 2022: Skupnost, ki se posluša
Za oblikovanje skupnosti je najprej pomembno, da smo pripravljeni poslušati drugega in stopiti z njim v dialog. Vemo, kako težko otroci počakajo, da nekdo v skupini konča svojo misel, saj bi radi takoj povedali svoj pogled. The post Teden vzgoje 2022: Skupnost, ki se posluša appeared first on Časnik.

Sat, 10. Sep 2022 at 10:13

15805 ogledov

Spomini na obiska kraljice Elizabete II. in princa Charlesa v Sloveniji
Kar nekaj Slovencev je, ki imajo še danes več kot odlične spomine tako na sedanjega kralja Karla III. kot na njegovo pravkar umrlo mamo, kraljico Elizabeto II. Naj počiva v miru! The post Spomini na obiska kraljice Elizabete II. in princa Charlesa v Sloveniji appeared first on Časnik.

Prijatelji

Bojan  AhlinRoža Karan (Astrologinja)Branko GaberAleš ČerinMatija Gabrovšek

NAJBOLJ OBISKANO

T. Griesser-Pečar, Slovenski čas: Še slabše od predvidevanj