Na današnji dan leta 1950 je v Pečovniku pri Celju umrla Alma (Maksimiljana) Karlin. Bila je pisateljica, pesnica, svetovna popotnica, etnografinja in poliglotka. Rodila se je 12. oktobra 1889 v celjski meščanski družini, kjer so v medsebojni komunikaciji uporabljali nemščino. Oče Jakob je bil major avstro-ogrske vojske, mati Wilibalda pa učiteljica na mestni dekliški šoli. Njena mladost je bila težka, saj se je rodila napol hroma, morala je skozi hude ortopedske operacije, toda v tem krhkem telesu se je skrival močan duh, ki ji ni pustil mirovati.
Alma Karlin je že zgodaj pokazala talent za tuje jezike, ki jih je tudi študirala naprej v Gradcu in pozneje v Londonu. Po prvi svetovni vojni se je odpravila na pot okoli sveta (1919-1928), s sabo je vzela tudi pisalni stroj. Svoja doživetja na potovanju je popisala v številnih revijah in časopisih, predvsem z nemškega govornega področja.

Nemški okupatorji so je preganjali, saj je Alma Karlin odkrito nasprotovala nacizmu. Podpirala je OF in se poleti 1944 pridružila partizanom, ki pa so jo sprejeli z nezaupanjem in sumničenji. Pozneje je o tem zapisala: “Ta sistem ne more biti prida, ker temelji na terorju.”

V svoji knjigi “Pod košatim očesom” je leta 1938 zapisala: “Skozi življenje gre sam in zapuščen, kdor vedno misli samo nase; kdor pa se zna ljubeče prilagajati in vse stvari srečno zasukati, kdor vedno ve, kje je treba priskočiti na pomoč in se razdajati drugim, temu je življenje cvetoča livada in še po smrti ostanejo za njimi sledovi njegovih del.”

Zaradi raka in tuberkuloze je umrla v zidanici v Pečovniku, kjer je v družbeni odrinjenosti preživela zadnja leta življenja, skupaj s prijateljico in nemško slikarko Theo Schreiber Gamelin (1906-1988). Na njeno željo jo je Thea pokopala na Svetini nad Štorami.

Vir: FB Renata Podbersiča.