Ko je padel berlinski zid, nekdanja DDR ni kaj dosti komplicirala. Pustila je, da jo o demokraciji, suverenosti in denarju vsega nauči Zahodna Nemčija. Niso odkrivali tople vode, ne pri sistemu ne pri ekonomiji. Življenje v nekdanji Vzhodni Nemčiji seveda ni potica in tudi standard še vedno ni enak kot na Zahodu, ampak prebivalci nekdanje DDR živijo neprimerno bolje, kot so živeli v socializmu. Seveda ni šlo zlahka, potrebni so bili veliko denarja in spremembe v glavah, a Nemčiji sta se izenačili, namesto da bi vzhodna potonila.

In zdaj vas vprašam: Ali bi si želeli nemško plačo? Ali bi si želeli nov avto? Ali bi si radi privoščili počitnice? Ali bi radi plačali otroku faks v Veliki Britaniji? Ali imate raje slovenskega direktorja ali direktorja, ki vam daje višjo plačo? Bi si želeli, da vas vaši poslovni partnerji ne nategujejo z zamudami plačil? Bi si želeli, da vam plačajo račune, ne pa da vam v prisilni poravnavi ceno zbijejo na tri odstotke – vzemi ali crkni? Pa ker nimate prihodkov, morate spet nižati plače?

Če hočete priti vsaj blizu »nemškemu« standardu in kakovosti – osebno in poslovno -, potem ste za privatizacijo. Tako zelo preprosta je odločitev. Če pa seveda nočete višje plače, če nočete novega avtomobila, če nočete, da lahko plačate študij v tujini svojim otrokom, če torej nočete višjega standarda, potem ste proti privatizaciji. Če torej zavestno izberete, da raje jeste travo, da imate raje nižjo plačo, kot pa da prodate Telekom, potem se vaše odločitve bojim. Ne samo, ker je nerazumna, temveč zato, ker posega v mojo pravico in možnost, da živim bolje, da imam službo in pošteno plačilo. Tako kot zaradi sistemskega tveganja, da se zrušita stabilnost sistema in varnost državljanov, ni mogoče imeti referenduma o pokojninah, tako najbrž ni razumno, da ljudi silimo, da jedo travo. In sploh, ali ste zmagali na demokratičnih volitvah s tem, da ljudi prisilite, da jedo travo? Tudi Tito ni.

Več lahko preberete v Financah.