Največja ekološko – industrijska nesreča na svetu

V začetku decembra 2014 je minilo 30 let, od kar je na obrobju 1,8 milijonskega indijskega mesta Bhopal, zaradi eksplozije v ameriški kemični tovarni, ki je bila v lasti multinacionalne korporacije Union Carbide India Limited (UCIL) umrlo okoli 25.000 ljudi. Ob eksploziji se je v okolje sprostil smrtonosni plin metil izocianat. Vsi odgovorni so bili spoznani za krive in obsojeni na izredno mile kazni – dve leti zapora. Direktor podjetja, Američan Warren Anderson, je bil sicer v odsotnosti obsojen na deset letno zaporno kazen, vendar se je kazni z begom spretno izogibal vse do svoje smrti pred nekaj meseci, ko je umrl star 92 let. Tisoči svojcev žrtev pa še vedno niso prejeli primernih odškodnin in čakajo na svojo pravico…

Trideset let po tej tragediji se preživeli prebivalci Bhopala še vedno soočajo s socialnimi, ekološkimi in zdravstvenimi posledicami opuščene tovarne pesticidov. Zaradi tega se še vedno rojevajo slepi otroci z iznakaženimi udi, hudimi možganskimi okvarami ter z drugimi težkimi obolenji. Pri tem je na dan prišla še ena grozljiva novica; že davno pred usodno eksplozijo so strupene odplake in odpadke, ki so nastajali pri proizvodnji najrazličnejših pesticidov, izpuščali in zakopavali v bližnji okolici Bhopala…S tem neodgovornim ravnanjem so povzročili dodatno onesnaženje virov pitne vode s smrtonosnimi in rakotvornimi težkimi kovinami. Tako so dovoljene vrednosti arzena, benzola in drugih strupenih kovin presežene tudi do 40 – krat.

Zakaj je prišlo do nesreče? 

Nesreča se je zgodila sredi noči, ko je večina ljudi spala. Ob začetku proizvodnje leta 1969 je ta tovarna veljala za simbol indijskega industrijskega čudeža. V tovarni so namreč odprli na tisoče delovnih mest za revne Indijce, ki so proizvajali cenene pesticide za milijone kmetijskih proizvajalcev povsod po svetu. Resne težave so se začele že v začetku 80 – let prejšnjega stoletja, ko tovarna v Bhopalu ni več izpolnjevala dobičkonosnih pričakovanj multinacionalke, zato so jo hoteli zapreti. Posledično je vodstvo tovarne zaradi naložbene podhranjenosti ameriškega podjetja prenehalo z rednim vzdrževanjem in obnavljanjem dotrajane opreme. Še bolj neodgovorno pa je bilo, da v tovarni, za primer nesreče, sploh niso imeli pripravljenih ustreznih načrtov za ukrepanje v primeru nesreče takšnih razsežnosti.

Dejanski vzrok za nesrečo ne bo nikoli popolnoma raziskan, poznavalci pa domnevajo, da so bile tovarniške proizvodnje naprave in objekti izredno slabo vzdrževani, povrhu pa še dotrajani. Do nesreče je prišlo zaradi vdora vode v velikanske plinske rezervoarje. Zaradi posledične kemične reakcije in visokega tlaka so rezervoarji eksplodirali, severovzhodni veter pa je velikanski oblak smrtonosnega pesticida ponesel nad Bhopal. Kot v posmeh vsem, ki so umrli, pa v zaprašeni in razpadajoči tovarniški kontrolni sobi še vedno visi napis:«Varnost je dolžnost vseh!«

Za Dow Chemical Company zadeva razrešena

In tako se je zgodilo najhujše. Zaradi katastrofalnih poslovnih odločitev je moralo umreti več deset tisoč nedolžnih ljudi in otrok, mnogi preživeli pa še danes prenašajo hude zdravstvene posledice. Indijska vlada je sicer vložila tožbo proti ameriškemu podjetju in zahtevala odškodnino v znesku 3,3 milijarde dolarjev, vendar je leta 1989 z zunaj sodno poravnavo privolila na sramotno nizko ceno – 470 milijonov dolarjev, kar je pomenilo, da so svojci žrtev dobili največ 500 dolarjev na pokojnika… Za novega lastnika Dow Chemical Company, ki je drugi največji svetovni proizvajalec kemikalij, pa vztrajno zavrača sleherni dialog s prizadetimi, ker je bil spor za njih formalno – pravno že razrešen!