Ne morete se pogovarjati s tujcem, ne da bi se zelo kmalu ustavil, široko odprl oči in povedal, kako težak jezik je slovenščina.

Uf! Leta in leta živijo pri nas, a vse skupaj je tako zapleteno, da še zdaj niso prišli čez gole osnove, ki jih večinoma narobe uporabljajo.

Mogoče je to nekoč veljalo, a danes, leta 2015, po več kot dveh desetletjih samostojne države, je slovenščina postala najlažji jezik na svetu.

Vsak se je lahko nauči, ne da bi se trudil. Nobenih tečajev več, dolgih ur nad knjigo in z inštruktorji. Slovenščino se lahko naučite takoj in zdaj!

A to še ni vse!

V skladu s svojim egalitarnim duhom smo naredili jezik, v katerem je vsak moder in pameten, razumevajoč in bister, predvsem pa ga vsak zna enako dobro.

Postal je tudi jezik razumevanja in strinjanja, bratske ljubezni in tovarištva.

Poglejmo, kaj se je zgodilo.

Velik avto, velika hiša

Vzel sem dopust in se za dva tedna umaknil dokončevat roman. Ko sem spet pogledal na Facebook, je bila ena najbolj posredovanih vsebin poročilo režiserke Ivane Djilas z naslovom Zgodba o neuspehu, v katerem poroča o tem, kako sta s partnerjem kupila velik nov avto in čudovito hišo. Zdaj pa nimata denarja za bencin in nepremičninsko posojilo komaj odplačujeta. Prispevek je lepo napisan, najzanimivejši pa je psihološki profil avtorice, ki nam vstane pred očmi. A pustimo zdaj to.

Članek omenjam zaradi presenetljive podrobnosti: ljudje ga po Facebooku delijo kot dokaz propadle države. Recimo s komentarji: “Prekleta država!”

Malce sem naiven, vseskozi mislim, da je odločitev o nakupu avta in stanovanja osebna odločitev, ker se srečata narcisizem in realnost. Pri tem sem se spomnil ameriškega prijatelja. Ko sem ga obiskal prvič, so ravno kupovali večjo hišo. Naslednjič, čez nekaj let, so kupovali manjšo – posel ne gre več tako dobro, “downsizing”. Tretjič, spet čez nekaj let, še večjo hišo od prve, posel je odlično krenil. Itd. Brez jamranja in pritoževanja, niti enkrat ni omenil države in nikoli ni kupil večjega bivališča, kot si ga je lahko privoščil.

Doplačevanje davkov

Hm, sem si rekel in šel gledat naslednjo novico, ki sem jo bil zamudil. Na Štajerskem so protestirali proti doplačevanju razlike pri davkih; avstrijski davki so pač nižji, naši višji, tisti, ki delajo v tujini, torej doplačajo razliko. Preprosto. Pravila so jasna in vsi so jih poznali vnaprej.

A tudi ta novica je krožila pod sloganom: “Prekleta država!”

Iskanje po Facebooku

Nato sem se spomnil, da je Facebook malce popravil svoje iskanje, in začel iskati to frazo. Ponudil mi je niz objav in pregledal sem le prve na strani: od človeka, ki ni dobil posojila (“Prekleta država!”), nekomu ne odgovarjajo na prošnje za zaposlitev (“Prekleta država!”), nekomu je voznik pripeljal nasproti po napačnem pasu (“Prekleta država!”), nekdo dolgo čaka na urgenci (“Prekleta država!”), nekomu so preveč zaračunali (“Prekleta država!”), nekoga moti, da je marihuana ilegalna (“Prekleta država!”), po radiu vrtijo premalo slovenske glasbe (“Prekleta država!”), neki zaposleni se zdijo pokojnine previsoke (“Prekleta država!”), upokojenki premajhne (“Prekleta država!”), sorodnik nekoga je naredil samomor (“Prekleta država!”) …

In tako v nedogled.

Več lahko preberete na PlanetSiol