Iz prvega dela: l. 2015 ste padli v komo, iz katere ste se prebudili l. 2035. Vmes se je Slovenija iz socialistične preobrazila v kapitalistično. Da bi vas pripravili na življenje v njej, prestajate terapijo. Danes je 20. april 2035, tema pogovora je trg dela.
»Kako bom dobil službo?« potožite terapevtki.
»Brezposelnost znaša manj kot tri odstotke. Zelo malo možnosti je, da ne bi našli primernega dela,« vam odgovori.
»Tri odstotke?« osuplo ponovite. »Kako?«
»Delavci so prilagodljivi. Delodajalci so prilagodljivi. In rezultat je zelo učinkovit trg dela.«
»Že, že … toda koliko med njimi jih ima s. p.?«
»Ne prav veliko. Večina zaposlitev je rednih. Nekoč so poznali mnogo različnih oblik dela. Ker so bile ene davčno ugodnejše od drugih so jih delodajalci in delavci raje izbrali. Zato smo jih poenotili.«
»Čakajte … uvedli ste le redno zaposlitev? In gospodarstvo ni propadlo, kot so trdili v 2015.?«
»To bi se zgodilo, če bi upoštevali utopične zamisli sindikatov. Toda sindikati nimajo pojma o poslu. Če bi ga imeli – bi bili podjetja. In bi lahko prakticirali tisto, kar pridigajo. Namesto da bi fleksibilnejše oblike zaposlitve naredili še bolj nesvobodne in zbirokratizirane, smo raje zaposlitev za nedoločen čas naredili svobodnejšo. Danes trg dela deluje po načelu easy hire-easy fire. Delavca je izjemno lahko najeti in odpustiti. Posledično je delo enostavno najti, večina zaposlitev pa je rednih, ker za delodajalce niso niti tvegane niti drage.«
»So pa tvegane za delavce, saj s tem izgubijo vso varnost!«
»Sploh ne. Varnost sploh nikoli ni bila povezana s konkretnimi delovnimi mesti. Povezana je bila z zmožnostjo v vsakem trenutku najti primerno delo. Človek je mnogo bolj varen, če lahko v vsakem trenutku zamenja službo; bolj, kot če njegovo delovno mesto umetno pri življenju ohranja tisočstranska neživljenjska zakonodaja.«
»Ampak potem podjetja množično odpuščajo vsakič, ko delavcev ne potrebujejo!«
»Normalno. Poslanstvo podjetij je ustvarjanje dobička. Če želite, da podjetja ustvarjajo delovna mesta, morajo ta delovna mesta ustvarjati dobiček. Tista, ki ga ne, so škodljiva. Podjetjem, ker nižajo njihovo konkurenčnost. Gospodarstvu, ker bi lahko te delavce bolje uporabili. Delavcem pa, ker je zaposlitev brez prihodnosti veliko ponižanje in stres. Cilj gospodarske politike ni, da podjetja zaposlujejo delavce, ki jih ne potrebujejo. Cilj je, da podjetja rastejo in s tem višajo potrebe po delavcih, ki jih dejansko potrebujejo. Delovna mesta, ki jih podjetje potrebuje za ustvarjanje dobička, so varna in kvalitetna tudi brez sindikatov in politike.«
»Dobiček?! Mar ni družbeno poslanstvo podjetij ustvarjanje delovnih mest?«
»Ne. Družbeno poslanstvo podjetij je ustvarjati dobiček. Denarja v banko ne daste zato, da ga bo tam čez leto manj, banka pa bo v tem času zaposlovala nepotrebne kadre. Mlad par ne varčuje v vzajemnih skladih za stanovanje zato, da bo leto za letom ustvarjal izgubo na račun novih zaposlenih. Upokojenci na začetku meseca ne želijo prejeti telegramov podpore sveže fiktivno zaposlenih na zavodu, ampak pokojnine.«
Več lahko preberete v Reporterju.