Zamisel za ta članek mi je vzniknila ob sodelovanju na shodih pred sodiščem v podporo Janezu Janši, zahtevi za preobrazbo sodstva in izločitvi sodnikov, ki so kršili človekove pravice. O vrednotah sem govoril takrat tudi vztrajnicam in vztrajnikom, zato je nekaj trditev tudi iz teh nagovorov.
Vrednostni nabor
Pomemben oblikovalec naših poti skozi življenje so vrednote posameznika in okolja, kjer živimo. Te nas spremljajo od rojstva do smrti, oblikujejo naše značaje in pogoje za preživetje, še posebej v stiski. Naš vrednostni nabor temelji na krščanstvu, na desetih božjih zapovedih in na vrednotah, ki jih oblikujejo družina, cerkev, šola in okolje. Priče smo razkroju slovenskih vrednot, te izginjajo iz našega vsakdana, mnogi jih ne pogrešajo, mnogim pa so le v nadlego. Kdo še skrbi za naše vrednote? Redki: družina, cerkev, šola odločno premalo, država jih je v času socializma nadomestila z lažnimi vrednotami in dobrinami, po osamosvojitvi se nismo uspeli zediniti za vrednostni temelj, ki bi zagotovil zdrav razvoj naroda, danes pa oblasti in državi za vrednote ni več mar. Naj jih navedem nekaj, ki določajo lik vzornega državljana in sočloveka: ljubezen do domovine, do sočloveka, do narodne samobitnosti, slovenskega jezika, poštenost, resnicoljubnost, pravičnost, resnica, pravica in svoboda, spoštovanje drugače mislečih, nedotakljivost človekovih pravic. Mnogi teh vrednot več ne prepoznajo, jih spregledajo in jih več ne negujejo.
»Besede mičejo, zgledi vlečejo«, je znan slovenski pregovor, ki pojasnjuje, da je treba z vrednotami živeti, ne le o njih govoriti, če hočemo, da postanejo to naše vrednote, vrednote širše družbe, vrednote naroda. Žal smo jih v naši polpretekli zgodovini prepogosto obšli, tako o njih danes le govorimo, živeti z njimi pa skoraj ne znamo več. Razkroju vrednot sledi duhovno, kulturno in gospodarsko nazadovanje. To družbeno razsulo je danes pred nami in upravičeno se lahko vprašamo, kdaj se je ta vrednostna razgradnja začela.
Kdaj smo zašli?
Očiten razkroj izvirnih slovenskih vrednot se je po mojem začel med drugo svetovno vojno, ne zaradi zasedbe tujih vojsk, ampak zaradi revolucije. To resnico nam zmagovalci niso le zamolčali, strahopetno so jo prikrivali in preganjali z vsemi sredstvi dolgih 50 let. Počelo razkroja naših družbenih vrednot je revolucija, ki je tudi razdelila slovenski narod in ga deli še danes. Slovenski narod ni narod izdajalcev, imamo svoje Tugomerje, vendar so bili redki, tudi med osamosvojitveno vojno nas niso mogli ogroziti. Več kot 70 let govorimo o izdajstvu domobrancev, zamolčimo pa neprimerljivo večje izdajstvo revolucionarjev. Kaj drugega pa je lahko sredi vojne vihre bila revolucija? Bila je velika nesreča in zahrbtna prevara, ki jo je peščica z nasiljem vsilila slovenskemu narodu!
Revolucija je razvrednotila naše vrednote v taki meri, da je laž postala resnica, pravica krivica, delavnost in pridnost zasmehovani, svoboda pa razkošje revolucionarjev in njihovih prisklednikov. Političnega nasprotnika je razglasila za sovražnika, ki ga je bilo treba uničiti. Uničevali so ga vse do osamosvojitve. Sledi te kulture sovraštva so se ohranili do današnjih dni. Oblast, ki ne spoštuje človeškega življenja, tudi drugih vrednot nima!
Razprava o vrednotah
Sem gospodarstvenik in o vrednotah ne morem predstaviti pravih izvirnih in tehtnih zamisli, vendar pišem zato, ker je za nas povprečne bralce premalo razprav o tem pomembnem vprašanju, čeprav so lahko posledice razgradnje vrednot usodne ne le za posameznika, ampak tudi za državo in narod, kar današnji trenutek potrjuje. Pogrešam še posebej raziskavo, ki bi v širšem okviru predstavila spreminjanje naših vrednot od leta 1941 do danes, napoved za prihodnost ter vpliv teh sprememb na stanje duha v slovenski družbi. Prepričan sem, da je ta odločilen, saj ne zmoremo izvoliti niti poslancev, ki bi sprejemali prave zakone. Če se ne bomo mogli zediniti za eno oceno, napišimo dve. Skrajni čas je že, da si od blizu ogledamo svoj razbrazdani obraz in nehamo govoriti eno, delati pa drugo.
Želel bi, da naši strokovnjaki osvetlijo našo polpreteklost in ocenijo najpomembnejše dogodke in odločitve z merilom vrednot, ki jih danes razglašamo za naše. Prepričan sem namreč, da je današnji razkroj vrednot tesno povezan z našo polpreteklo zgodovino. Ta pa po mojih izkušnjah ni dodala nobene odlike, ki bi dolgoročno oplemenitila blaginjo naroda. Vrednote, ki nam jih danes sporoča uradna zgodovina, so oblikovali zmagovalci, njihova podoba pa ne ustreza resnici.
Sam bom poskusil predstaviti nekaj značilnih primerov, ki jih v javnosti različno ocenjujemo, nekateri najdejo v teh primerih nadgradnjo, drugi razgradnjo vrednot.