Siva ekonomija je še kako pereč problem v naši družbi in če se ji ne bomo zoperstavili družno, so njene posledice lahko uničujoče. Z namenom ozaveščanja o dotični problematiki in njenih posledicah, je zato v sredo v sklopu Študentske Arene na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekala okrogla miza, na kateri so sodelovali gostje glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić, vodja službe generalne direktorice Finančne uprave RS mag. Tomaž Perše in ekonomist ter pravnik doc. dr Mitja Kovač.
Siva ekonomija = plačljivo šolanje
Namen projekta 50 odtenkov sive ekonomije je bil z inovativnimi metodami ter na poučen in duhovit način ozaveščati mlade o posledicah sive ekonomije ter o pomembnosti aktivne vloge državljanov pri zmanjšanju le-te. Aktivnosti so se izvajale v petih različnih regijah, kjer je bilo organiziranih več dogodkov na temo sive ekonomije, od okroglih miz do delavnic, ki so spodbujale mlade k razpravi. Projekt je zaživel, ker siva ekonomija predstavlja enega najbolj perečih problemov naše današnje družbe. Z večanjem njenega obsega se v državni proračun priliva manj finančnih sredstev, iz katerih pa se nadalje financira veliko stvari, med drugim tudi izobraževanje in šolanje. Posledično lahko tako dejanja povezana s sivo ekonomijo pripeljejo do plačljivega šolanja.
Kdor dela na črno, nima nikakršne socialne varnosti
Osrednja tematika včerajšnjega srečanja je bilo delo na črno, ki predstavlja eno poglavitnih področij sive ekonomije. Kot je povedal mag. Tomaž Perše, posamezniki, ki delajo na črno delajo pogosto v slabših in težjih pogojih, nimajo obveznega zdravstvenega zavarovanja, niso zavarovani za primer nezgode pri delu ali poklicne bolezni, zato ostanejo brez nadomestila v primeru nezmožnosti za delo, so brez zagotovila, da bodo dejansko prejeli plačilo za opravljeno delo, so brez pravice do odpravnine, letnega dopusta, regresa za letni dopust, regresa za prehrano in povrnitve potnih stroškov, niso upravičeni do nadomestila za primer brezposelnosti, hkrati pa se jim opravljeno delo ne všteva v delovno dobo in se ne bo upoštevalo za pokojnino.
Po njegovem mnenju siva ekonomija ustvarja nelojalno konkurenco nepravičen, “zastonjkarski” dostop posameznikov do javnih storitev (šola, infrastruktura, varnost, subvencije za študentsko prehrano) in socialne ugodnosti (štipendije, subvencionirano bivanje v študentskem domu, subvencioniranje najemnin za študente), obenem potrošnik ne more uveljaviti reklamacije za slabo opravljeno storitev.
beri naprej >>>>
