»Tudi Jezus je bil komunist,« nas je pri političnem pouku med služenjem vojaškega roka podučil podoficir, član Zveze komunistov. Na ta dogodek sem se spomnil, ko so nekateri družbenopolitični delavci iz akademskih in časnikarskih krogov začutili dolžnost, da se javno posmehujejo gospodarskemu programu NSi, češ, da je v nasprotju z družbenim naukom papeža Frančiška in v nasprotju z njegovim zavzemanjem za reveže. Še dobro, da je NSi ostala zunaj koalicije, sicer bi se lahko zgodilo, da bi slovenska kandidatka za evropsko komisarko znova pisala pismo svetemu očetu in se pritožila nad nespodobnostjo slovenskih katoliških ovčic.
Na svetu so države, v katerih so sindikati prepovedani, preganjajo organiziranje delojemalcev in so delavci v brezpravnem položaju. So pa v Evropi tudi države, kjer sindikati javnega sektorja s svojo politično močjo držijo v šahu državne proračune, v okviru katerih je tudi pomoč za najrevnejše. V najbolj uspešnih državah pa se delodajalci in delojemalci razumno dogovarjajo, saj se sindikati in oblastniki zavedajo, da mora biti poslovno okolje v državi prijazno tudi do kapitala, če naj država pridobi nove naložbe, tehnologijo in delovna mesta.
V številnih državah prebivalci niso zdravstveno zavarovani in najrevnejši nimajo dostopa niti do najnujnejših zdravstvenih storitev. A v mnogih državah, ki so po blaginji primerljive z našo, dobro delujejo zdravstveni sistemi, kjer se na strani ponudbe javno in zasebno dopolnjujeta in se zavarovanec lahko zanese, da bo dobil zdravstveno storitev, za katero je zavarovan, poskrbljeno pa je tudi za tiste, ki si zavarovanja ne morejo plačati. Pri nas pa sistem financiranja zdravstva prek monopolne državne »zavarovalnice« povzroča upravljavsko zmedo in dolge čakalne vrste, skozi vse večje ovire pa morajo, da pridejo do ustreznih storitev, najrevnejši brez zvez in poznanstev.
Več lahko preberete v Družini.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
