Ob obletnici začetka svetovne morije
Spletni Časnik

Sobota, 28. Junij 2014 ob 11:34

Odpri galerijo

Atentat na habsburškega prestolonaslednika Franca Ferdinanda 28. junija 1914 v Sarajevu, je sprožil prvo svetovno vojno. Čez dober mesec dni je bil svet v vojni. Nasproti sta si stala dva vojskujoča se tabora: centralne sile (Nemčija, Avstro-Ogrska in Italija) ter antanta (Velika Britanija, Francija in Rusija), Italija je sicer ob začetku spopadov razglasila nevtralnost.

Dejanski vzroki za vojno so seveda precej globlji in o krivdi je težko razpravljati brez poznavanja razmer na začetku 20. stoletja. Pod pokrovom je sicer vrelo že nekaj časa, vendar nobena od sil ni bila pripravljena sprožiti vojne. Nekateri zgodovinarji imenujejo čas 19. stoletja dolgo stoletje, saj ga štejejo od francoske revolucije leta 1789 pa vse do začetka prve svetovne vojne leta 1914. Svet so spreminjale francoska in industrijska revolucija ter t.i. pomlad narodov; rodila se je ideja nacionalne države, beseda kapitalizem pa je pridobivala veljavo v družbi in gospodarstvu. Razglasitev Nemškega cesarstva leta 1871, kar so Prusi po zmagi nad Francijo opravili kar v Versaillesu, pomeni nastanek močne regionalne sile. Gospodarsko, vojaško in politično močna Nemčija se je kmalu razvila v največjo silo v srednji Evropi in hkrati spodkopala dotedanje razmerje sil. Del tega procesa je predstavljala tudi zasedba kolonij v Afriki in Aziji ter ustvarjanje mogočne mornarice. Slednje je zaskrbljeno spremljala predvsem Velika Britanija, saj je Nemčija odprto in neposredno izzvala njeno pomorsko prevlado na svetovnih morjih.

Nemško vojaško misel in usmeritev sta konec 19. stoletja utelešala veliki admiral Alfred von Tirpitz (1849–1930) ter grof Alfred von Schlieffen (1833–1913), načelnik generalštaba nemške vojske. Slednji je pripravil znameniti von Schlieffnov načrt za bojevanje Nemčije na dveh frontah. Leta 1894 je pod vtisom skupne moči francosko-ruske koalicije pričel s pripravo načrta, ki bi v prihajajoči vojni omogočil nemško zmago. Njegovo razmišljanje je šlo v smeri, da je vojna neizbežna. Predvideval je, da se bo Francija mobilizirala hitreje, vendar je imela Rusija večjo vojsko. Zato je vse do svoje smrti načrtoval, da bi s hitrim in močnim sunkom vdrl v severno Francijo skozi Belgijo in Luksemburg, stisnil francosko vojsko k meji in jo uničil ter tako z zasedbo Pariza izsilil kapitulacijo Francije. Večina nemške vojske bi se nato preselila na vzhodno fronto in spopadla z Rusijo. Načrt je bil v teoriji dober, vendar je bliskovit prodor temeljil na konjih in klasični pehoti, ne pa na motoriziranih enotah. Po upokojitvi von Schlieffna je načrt prevzel njegov naslednik Helmut von Moltke (1848–1916) in ga nekoliko spremenil. Alfred von Schlieffen je temu neuspešno oporekal. Prav tako ni doživel izvedbe svojega načrta, saj je januarja 1913 umrl. Bojda je pred smrtjo izrekel znamenite besede: »Poskrbite, da bo desno krilo močnejše«.

Medtem v Habsburški monarhiji

V Habsburški monarhiji je bil položaj nekoliko drugačen. Zaradi vojaške in politične šibkosti se dvojna monarhija ni mogla potegovati za čezmorske kolonije. Njeno vplivno območje je predstavljal Balkan, kjer je po odmiranju Otomanskega imperija zasedla Bosno in Hercegovino ter s tem prišla v konflikt s Srbijo in posredno tudi z njeno zaveznico Rusijo.

Conrad von Hötzendorf (1852–1925), načelnik avstro-ogrskega generalštaba, je vedno zagovarjal potrebo po napadu za uničenje Srbije, ker naj bi ogrožala pozicije Avstro-Ogrske na Balkanu. Habsburški cesar Franc Jožef in diplomacija njegovih pogledov nikoli nista delila. Zaradi slabših razmer in političnih nesoglasij med vodilnima narodoma (Nemci, Madžari) je trpela tudi avstro-ogrska vojska, ki je po moči precej zaostajala za Nemčijo. Politiki in vojaki na Dunaju so se dobro zavedali, da se lahko v primeru izbruha konflikta na Balkanu zanesejo samo na nemškega zaveznika, ne pa tudi na Italijo. Zato so pripravili več vojnih načrtov in v več različicah. Računali so od omejene vojne s Srbijo (kazenska ekspedicija), do hkratnega spopada s Srbijo in Rusijo. Von Hötzendorf je predvideval tudi možnost, da Italija izstopi iz zavezništva in napove vojno. Zato je med drugim izvedel utrjevanje vseh glavnih poti čez Alpe med Italijo in Avstro-Ogrsko. Italijanski iredentizem je namreč v imenu odrešitve »bratov v obmejnih pokrajinah« zahteval, da jim Avstro-Ogrska preda širna območja južne Tirolske, Posočja, Trsta, Istre in Dalmacije.

Sarajevski atentat je bil torej zgolj dober izgovor.

beri dalje ...

Ob obletnici začetka svetovne morije - Časnik

Atentat na habsburškega prestolonaslednika Franca Ferdinanda 28. junija 1914 v Sarajevu, je sprožil prvo svetovno vojno. Čez dober mesec dni je bil svet v vojni. Nasproti sta si stala dva vojskujoča se tabora: centralne sile (Nemčija, Avstro-Ogrska in Italija) ter antanta (Velika Britanija, Francija in Rusija), Italija je sicer ob začetku spopadov razglasila nevtralnost.

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 14. Sep 2022 at 07:08

23103 ogledov

Prenos kraljičinega pogreba, če bo na nacionalni TVS, naj komentira kompetentna oseba
Če bo prenos pogreba v živo tudi prihodnji ponedeljek, bi iskreno želel od vodstva RTVS, da za komentiranje izbere najbolj kompetentne komentatorje, ki vejo, kaj je kultura, kaj slovesnost trenutka, kaj žalost ob slovesu od ljubljene osebe, in ki bodo to znali tudi primerno – zadržano, le kadar je treba in s potrebno pieteto – komentirati. The post Prenos kraljičinega pogreba, če bo na nacionalni TVS, naj komentira kompetentna oseba appeared first on Časnik.

Tue, 13. Sep 2022 at 07:00

23046 ogledov

Tina Maze je spodbudila preobrazbo tudi v ekipnih športnih panogah
Priti, zgoditi se mora voditelj, ki svoje fante vodi skozi vse faze preizkušenj. Od začetnega trpljenja na treningih do odpovedovanja družinam, zopet treningi, ki skozi tedne postajajo zahtevnejši. Vsakdo, ki se je vsaj malo bolj zares ukvarjal z športom, ve, kaj hočem povedati. The post Tina Maze je spodbudila preobrazbo tudi v ekipnih športnih panogah appeared first on Časnik.

Mon, 12. Sep 2022 at 06:26

23177 ogledov

Če napake sprejmemo kot priložnost za učenje in rast, ne bolijo več
In napake ostanejo samo napake, priložnost za učenje in rast. Ko jih sprejmemo kot take, so priložnost za rast, ne bolijo več. In si lahko oprostimo, se lahko sprejmemo. Posledično napak ne opazimo več; nismo napaka niti ni napaka drugi. Smo izjemnost, ker se lahko učimo, odpustimo, zrastemo in gremo naprej. The post Če napake sprejmemo kot priložnost za učenje in rast, ne bolijo več appeared first on Časnik.

Sun, 11. Sep 2022 at 07:29

22248 ogledov

Peš romanje ni navaden izlet, a se ga splača opraviti
Resnično se zahvaljujem vsem, ki ste bili z menoj na poti. Zahvaljujem se vsem, ki ste bili z menoj prek socialnih omrežij, tudi vaše molitve in spodbude so nas gnale naprej. Zahvaljujem se tudi tistim, za katere vem, da bi se udeležili romanja, pa je zdravje načelo telo – tudi vi ste bili z nami. The post Peš romanje ni navaden izlet, a se ga splača opraviti appeared first on Časnik.

Sun, 11. Sep 2022 at 07:08

22168 ogledov

Teden vzgoje 2022: Skupnost, ki se posluša
Za oblikovanje skupnosti je najprej pomembno, da smo pripravljeni poslušati drugega in stopiti z njim v dialog. Vemo, kako težko otroci počakajo, da nekdo v skupini konča svojo misel, saj bi radi takoj povedali svoj pogled. The post Teden vzgoje 2022: Skupnost, ki se posluša appeared first on Časnik.

Sat, 10. Sep 2022 at 10:13

22132 ogledov

Spomini na obiska kraljice Elizabete II. in princa Charlesa v Sloveniji
Kar nekaj Slovencev je, ki imajo še danes več kot odlične spomine tako na sedanjega kralja Karla III. kot na njegovo pravkar umrlo mamo, kraljico Elizabeto II. Naj počiva v miru! The post Spomini na obiska kraljice Elizabete II. in princa Charlesa v Sloveniji appeared first on Časnik.

Prijatelji

Bojan  AhlinRoža Karan (Astrologinja)Branko GaberAleš ČerinMatija Gabrovšek

NAJBOLJ OBISKANO

Ob obletnici začetka svetovne morije