Teološka fakulteta in stota obletnica delovanja Univerze v Ljubljani
Univerza v Ljubljani letos praznuje svojo stoto obletnico delovanja. Teologi so odločilno prispevali k njeni ustanovitvi. Brez njih po Mikužu univerze ne bi ustanovili pravočasno; če pa se to ne bi zgodilo, bi je v Beogradu sploh ne bi potrdili
Spletni Časnik

Nedelja, 17. november 2019 ob 06:30

Odpri galerijo

Univerza v Ljubljani

Univerza v Ljubljani (UL) letos praznuje svojo stoto obletnico delovanja.  Teologi so odločilno prispevali k njeni ustanovitvi. Zgodovinar Metod Mikuž že v Zborniku ob petdesetletni leta 1969 pravi, da so bili »prav teologi tisti, ki so pokazali Vseučiliški komisiji, edino pravo pot, da je treba – če so na razpolago kvalificirani učitelji – iskati rešitev vprašanja ljubljanske univerze le na domačih tleh.« Brez njih po njegovem univerze ne bi ustanovili pravočasno; če pa se to ne bi zgodilo, bi je v Beogradu pozneje sploh ne bi potrdili. Večina takratnih slovenskih intelektualcev se je zavedala, da je univerza odločilnega pomena za oblikovanje slovenske kulture in znanosti oziroma njene narodne samobitnosti.

Univerza v Ljubljani in njene katoliške korenine

Bila pa je za nekatere takrat moteča – in zdi se, da še je danes, zaradi Teološke fakultete (TEOF) oziroma njenih katoliških korenin in vezi. A te so bile – in so v marsičem še danes – sestavni del ali celo temelj slovenskega narodovega življenja. Že takrat pa so liberalistični in porajajoči se komunistični krogi na tem narodno-življenjskem področju skušali izriniti tisočletno katoliško izročilo  in uveljaviti na izključujoč način svoj (laicistični) primat. Čas pa je bil ugoden in zrel – podobno je bilo leta 1990 za samostojno Slovenijo –, da se univerza takoj ustanovi in to se je zgodilo tudi po zaslugi, vplivu in dejavnosti profesorjev TEOF in širših katoliških krogov na čelu s politikom dr. Antonom Korošcem.


Teološki profesorji in katoličani so razumeli univerzo kot pomemben člen narodove samostojnosti. Lambert Ehrlich je že za časa študija v Innsbrucku uvidel tesno povezanost odpada od vere z odpadom od narodne skupnosti. O pomenu univerze za narod sta bila ob kasnejših pritiskih soglasna teolog in rektor univerze prof. dr. Franc Ks. Lukman in ljubljanski škof Jeglič, ki sta leta 1927 dala izjavo, da je »Ljubljanska univerza ‘Slovencem veličasten simbol osvoboditve in ter priznanja njihove  enakopravnosti in narodno-kulturne individualnosti …«

Vodilna vloga teologov za narod, univerzo in teološko fakulteto

Vodilno vlogo za narod, univerzo in teološko fakulteto potrjujejo že sama imena teologov, ki so delovali  v občutljivem in zahtevnem obdobju narodnega uveljavljanja, čeprav so to kasnejše razmere skušale zabrisati ali celo omadeževati: Religiolog Lambert Ehrlich je bil trikrat dekan, ekleziolog in ekumenski strokovnjak Franc Grivec prav tako. Profesor dogmatike Franc Ksaver Lukman je bil petkrat dekan in enkrat rektor univerze. Pravnik  Gregorij Rožman je postal ljubljanski škof med leti 1930-1959; biblicist Matija Slavič je bil dvakrat dekan in dvakrat rektor; zgodovinar in patrolog Josip Srebrnič, enkrat dekan ter škof na Krku,med leti 1923-1966. Profesor moralne teologije Josip Ujčič je bil dvakrat dekan, nato beograjski nadškof 1936-1964; filozof Aleš Ušeničnik trikrat dekan, enkrat rektor. Njegov starejši brat Franc Ušeničnik je bil profesor liturgike in pastoralne teologije ter prvi teološki dekan v okviru univerze; profesor cerkvene zgodovine in prava Janez Ev. Zore je bil prej prefekt v Zavodu sv. Stanislava.

Vsi izstopajo kot znanstveni, kulturni in narodni delavci. Koroški rojak Ehrlich, sodelavec jugoslovanske komisije na versajskih pogajanjih, je mednarodno priznani poznavalec religij(e), duhovnik za študente (akademike), delavec za neodvisno univerzo in mučenec za samostojno Slovenijo. Slabo je Slovencem poznano odmevno mednarodno vrhunsko znanstveno in strokovno delovanje prijatelja Slovanov Franceta Grivca, organizatorja simpozijev na Velehradu na Češkem in zavzetega delavca za ekumensko Cerkev. Franc Ksaver Lukman poznavalec cerkvenega nauka,urednik, prevajalec očetov, organizator in vplivni univerzitetni profesor je bil rektor UL v zahtevnem času iskanja novih prostorov UL. Poleg Ušeničnika je sodeloval tudi pri pripravi za ustanovitev Slovenske akademije znanosti. Rožman nam je sicer poznan kot ljubljanski škof, odmevne so tudi njegove razprave glede splošnega cerkvenega prava ter vprašanj koroškega plebiscita in konkordata v Jugoslaviji.

Matija Slavič odigral pomembno vlogo na versajski konferenci

Matija Slavič profesor, biblicist, strokovnjak in prevajalec sv. pisma in državnik je odigral pomembno vlogo na versajski konferenci kot strokovnjak za Prekmurje; bil je dekan in rektor v zahtevnih obdobjih univerze. Zgodovinar in patrolog Srebrnič je kot zapisnikar podkomisije za TEOF deloval z vso osebno predanostjo. Bil je dekan in tudi vesten sodelavec Bogoslovnega vestnika z razpravami o starejših cerkvenih očetih, bil od leta 1920 tudi predsednik Leonove družbe, krščanske znanstvene ustanove ter soorganizator 5. Katoliškega shoda 1923 v Ljubljani.

Josip Anton Ujčič, moralni teolog se je odlikoval z mednarodnim delom na tem področju skupaj z avstrijskim teologom dr. Seiplom, ki je bil zvezni kancler in razpravami o grehu in drugih moralnih vprašanjih. Kot vršilec dolžnosti  predsednika Jugoslovanske škofovske konference si je prizadeval za ureditev odnosov med vodstvom nove komunistične državo in Cerkvijo v »zadnji fazi revolucije« po letu 1952. Aleš Ušeničnik je bil priznani filozof, član rimske Akademije sv. Tomaža, pisec številnih znanstvenih in drugih del, 50 let odločilni krščanski kulturni voditelj, rektor, dekan in soustanovitelj Slovenske akademije znanosti (1938). Med trojico podkomisije teološke fakultete: Zore, Aleš  Ušeničnik je bil tudi njegov starejši brat France pastoralist in liturgist, pisec številnih člankov ter Pastoralnega bogoslovja. Janez Ev. Zore je bil najprej prefekt v zavodu sv. Stanislav, nato profesor cerkvene zgodovine, poverjenik pri slovenski narodni vladi za bogočastje ter vpliven član pri ustanavljanju Univerze.

Znamenja prevratnega in izzivalnega časa za slovenski narod

Skozi življenje in delovanje teh ne le za univerzo in znanost, pač pa za splošno krščansko duhovno in narodno kulturo, politiko pomembnih ljudi, se zarisujejo znamenja prevratnega in izzivalnega časa za slovenski narod. Njihovo delovanje je slabo ali izkrivljeno poznano slovenski še posebno mlajši javnosti, zato si težko ustvari pravo podobo njihovega dela za narodov duhovni, kulturni in socialno-politični razvoj in blagostanje. Teološka fakulteta je v zborniku revije Bogdan Kolar (ur.) UČITELJI Teološke fakultete za ustanovitev in ohranitev Univerze  v Ljubljani (Acta Ecclesiastica Sloveniae 41, Ljubljana Teološka fakulteta UL 2019,  312 str. ) izdala podroben pregled in pomen njihovega dela ne le za univerzo pač pa za Slovence sploh.

Zato je zbornik ob stoletnici tudi prilika, da se slovenska katoliška in laična, tudi univerzitetna javnost ob 100 letnici UL seznani  z bolj objektivno podobo in vlogo teh mož v zahtevnih časih narodovega razvoja na poti k samostojnosti in tako z njihovim pomenom za samostojno Slovenijo. Delo je dragocen prispevek k jasnejši in bolj objektni podobi našega narodnega nastanjanja in razvoja ter v marsičem tudi prispevek k tranzicijskemu očiščenju slovenske duhovne in politične kulture. V njej imajo obravnavani profesorji UL ključno vlogo, saj so njihove bogate in darovite osebnosti pustile neizbrisne sledi. Ne le za Cerkev in TEOF, za celostno narodno kulture je poznavanje njihovega dela očiščevalni proces.

Katoliška cerkev, katoličani ter teološki profesorji so sestavni del narodovega krščanskega in duhovnega izročila

Avtorji v zborniku poleg že znanega opozarjajo tudi na podrobnejša in manj znana dejstva in razsežnosti, ki v novi luči odslikavajo ustanovitev in razvoj UL in vloge TEOF v luči narodnega duhovnega in kulturnega razvoja Slovencev. Marsikaj tega v bivšem režimu ni bilo mogoče zapisati, zdaj se polagoma izrisuje ta bolj celostna narodno-politična podoba Slovencev in Slovenije; dva oziroma celo trije profesorji pa so kot škofje vplivali tudi izven naših meja, Srebrnič na Krku, Ujčič v Beogradu in Rožman po vojni in revoluciji v zamejstvu.

Katoliška cerkev, katoličani ter teološki profesorji so sestavni del narodovega krščanskega in duhovnega izročila in so bili ter so danes še bolj izziv za spraševanje in preverjanje naše duhovne in narodnostne istovetnosti. Brez teh izvorov ostaja slovenski narod pohabljen in okrnjen v svoji zgodovinski celovitosti, kar pa je ovira za njegov nadaljnji celostni kulturni in duhovni razvoj. Da spričo polpreteklih ujetosti to ostaja problem, potrjujejo tudi  različni pritiski in manipulacije v zvezi s stoletnico UL in tudi drugih za narod pomembnih obletnic. Naloga očiščenja tako vsaj posredno ostaja izziv pri vseh takih in podobnih obletnicah, ki stalno zastavljajo vprašanje, kaj smo, od kod smo in kam hočemo iti kot osebe, narod in država. Antropološko dejstvo ostaja, da brez izvorov tudi uspešne prihodnosti ne more biti, zato so taka dela izjemnega pomena.

The post Teološka fakulteta in stota obletnica delovanja Univerze v Ljubljani appeared first on Časnik.

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 29. Nov 2019 at 21:05

150 ogledov

Vera išče besede – slavnostna akademija ob 100-letnici teološke fakultete UL
Teološka fakulteta, ena izmed petih ustanovitvenih članic Univerze v Ljubljani, se je 28. novembra 2019 s slavnostno akademijo Vera išče besede v Slovenski filharmoniji spomnila svojih sto let delovanja, hkrati pa se ozrla nazaj v leto 1619, ko so na Jezuitskem kolegiju v Ljubljani začeli s prvimi visokošolskimi predavanji iz moralne teologije. Svečanosti so se udeležili mnogi visoki gosti, med drugim g. Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije, njegova eminenca kardinal Giuseppe Versaldi, prefekt Kongregacije za katoliško vzgojo, prof. dr. Igor Papič, rektor UL, msgr. Stanislav Zore in veliki kancler Teološke fakultete. Teološka fakulteta referenčna točka tako znotraj Cerkve kakor tudi civilne družbe Rdeča nit akademije je bila predstavitev razvoja teologije in mnogovrstnih izzivov, s katerimi se je Teološka fakulteta srečevala. Glavno sporočilo akademije lahko strnemo z besedami povezovalke: »Teologija je vera, ki išče besede, besede, ki iščejo življenje, življenje, ki išče večnost. Zato iščimo Besedo vere, upanja in ljubezni. Iščimo pot, resnico in življenje.« Borut Pahor: »Evropa in z njo Slovenija ima v svojih kulturnih in vrednotnih koreninah vgrajen močan pečat krščanstva« Slavnostni govornik je bil zaslužni profesor msgr. Anton Stres, ki je poudaril, da je človek cilj ali absolutna vrednota – in ne zgolj sredstvo. »Tako dolgo, dokler se bo treba bojevati za ohranitev človekovega absolutnega dostojanstva, pa bo teologija, ki je nastala in se razvijala v tesnih povezavah z njim, ohranjala svoje mesto v človekovi celovitosti in s tem tudi na univerzi«, je še dodal. Kardinal Giuseppe Versaldi, ki je pred slovesnim dogodkom obiskal Teološko fakulteto in Katoliški inštitut, je v svojem govoru spomnil, da je bila Teološka fakulteta referenčna točka tako znotraj Cerkve kakor tudi civilne družbe. Poudaril je še, da se danes pojavljajo novi izzivi, z njimi pa se moramo soočiti v istem duhu vere in modrosti, vedoč, da med vero in znanostjo ni nasprotovanja, saj vsi težimo k isti in edini resnici, le da so poti do nje različne. Teologija danes ni več kraljica znanosti, kot je bila v srednjem veku, njeno poslanstvo se je tekom stoletij spreminjalo v koraku s časom, je  povedal predsednik RS, Borut Pahor Dodaj je še, »Evropa in z njo Slovenija ima v svojih kulturnih in vrednotnih koreninah vgrajen močan pečat krščanstva« (več lahko preberete v prispevku  Vera išče besede – slavnostna akademija ob 100-letnici teološke fakultete UL ,ki je bil objavljen na spletnem portalu Časnik.

Fri, 29. Nov 2019 at 05:33

87 ogledov

Marjan Šarec, do kdaj še bomo oaza migrantov in spolnega razvrata
Državljane Slovenije bi moralo skrbeti, zakaj vlada Marjana Šarca pred javnostjo govori, da je Slovenija varna dežela pred nelegalnimi emigranti. Nedolgo po tem pa skliče sejo za nacionalno varnost in nanjo ne povabi treh, po zakonu pomembnih akterjev: predsednika RS, predsednika Državnega zbora in predsednika največje opozicijske stranke. Na dnevnem redu seje pa je bila edina točka, ogroženost državne varnosti. Torej nas državljanov! Kdo nas torej ogroža? Spoštovani gospod predsednik! V Državnem zboru opozicijskemu poslancu, magistru Branku Grimsu, na njegova večna vprašanja o eksodusu nelegalnih emigrantih iz islamskih držav na slovensko ozemlje, neumorno in z ironijo na obrazu odgovarjate, da slovenska policija in vojska v celoti in popolnoma varujeta slovensko mejo. To vsakokrat poveste, ne oziraje se na to, da so(in bili) javni podatki, da vsak dan slovensko/hrvaško mejo nelegalno prestopi nekaj deset (včasih tudi več kot sto) emigrantov. Njihova starost in identiteta nista znani, oziroma sta zelo pomanjkljivi. Če že zapišete njihove podatke, so ti velikokrat tudi napačni in tudi lažni! Zavedati bi se morali, da migranti s seboj prinašajo tudi številne bolezni, ki se pred javnostjo, ki vse to plačuje, nerazumno skrivajo ... Celoten prispevek Marjan Šarec, do kdaj še bomo oaza migrantov in spolnega razvrata dostopen na spletnem portalu Časnik.

Thu, 28. Nov 2019 at 22:32

123 ogledov

Partizani pobijali po navodilu Ivana Mačka in Borisa Kidriča
Uspešen partizanski napad na belogardistično postojanko na Suhorju pri Metliki v Beli krajini je izvedla v noči s 26. na 27. november 1942 Cankarjeva brigada skupaj z 13. Hrvaško brigado iz Korduna. To je bila tista brigada, katere borce, natančneje borce njenega 14. bataljona, so Nemci leta 1944 presenetili na Javorovici nad Šentjernejem v Gorjancih in tedaj postrelili 113 mladih in neizkušenih borcev, ko v globokem snegu niso postavili straže okoli vasi. Partizani pobijali po navodilu Ivana Mačka in Borisa KidričaLeta 1944 so partizani po Beli krajini pobili veliko rodoljubov, med njimi tudi okoli 60 Romov, žensk in otrok iz naselja Kanižarica pri Črnomlju. Vse to so počeli po navodilu Ivana Mačka in Borisa Kidriča, ki sta napisala naslednje povelje: »[I]z vsega tega sledi, da morajo naše čete brezpogojno in takoj preiti na zavzemanje utrjenih belogardističnih postojank in na dejansko uničevanje belogardistične žive sile. To je trenutno njihova osnovna vojaška dolžnost … Naloga naših politkomisarjev je torej, da odpravijo iz naših čet tudi poslednje sledi defenzivnega nastrojenja in precenjevanja vojaške kvalitete belogardističnih tolp … Partizani morajo zagoreti v sovraštvu do belogardističnih izdajalcev in v pripravljenosti, da darujejo tudi življenje za likvidacijo belogardističnih tolp« (str. 186). Epilog tega napada pa se je zgodil 29. novembra 1944. Takrat so partizani po kratkem »sodnem procesu« na Popovičah v Gorjancih umorili pet zajetih branilcev postojanke. Ostalih 128 mož pa je padlo med umikom iz šole in župnišča na Suhorju. Med zajetimi sta bila tudi kapetan posadke Dobrivoj Vasiljević – Iztok in križniški pater Norbert Klement, kaplan v Metliki. Prvi je bil po narodnosti Srb, drugi pa Čeh. Znano je, da je bil pater Norbert Klement še pred vojno v Metliki zelo priljubljen med ljudmi. Zato sploh ni bilo čudno, da so ga partizani leta 1941 imenovali celo za vodjo OF v Metliki. Ko pa je pater spoznal, da gre za velike prevare in laži, da sta za komuniste najpomembnejši partija in oblast, ne pa ljudje, se je pater Klement hitro obrnil proti OF. Potem ko so partizani umorili suhorskega župnika Janeza Raztresena, agronoma Antona Starca in več drugih poštenih in v Beli krajini zelo vplivnih ljudi, se je pater NorbertKlement kot vojni kurat pridružil belogardistom na Suhorju. Članek Partizani pobijali po navodilu Ivana Mačka in Borisa Kidriča je bil najprej objavvljen na spletnem portalu Časnik.

Thu, 28. Nov 2019 at 16:00

65 ogledov

Narava in pokrajina (foto): Gauge
Janez Mihovec – Gauge - nenavadna morbidna zgradba namenjena zastraševanju Vreme zunaj res ne vzbuja posebnega veselja, pa enkrat za spremembo nekoliko bolj morbiden spomenik. Dolina gornjega toka Drete je čisto drugačna od velikega mesta Ljubljane. Poletne vročine, ki tako rada zajame prestolnico sredi gozdov, praktično ni čutiti. Zato so ljubljanski škofje Gornji grad že pred stoletjem […] Več Narava in pokrajina (foto): Gauge na spletnem portalu Časnik.

Thu, 28. Nov 2019 at 06:11

98 ogledov

Pasje sprehajališče na grobovih domobrancev na Orlovem vrhu
Vojaško pokopališče za slovenske domobrance so na Orlovem vrhu uredili decembra 1943. Prvi pogreb je zabeležen 9.decembra 1943, zadnji pa 30.aprila 1944. Večji pogrebi so bili 18. decembra 1943 (34), 24.aprila 1944 (8), 19. novembra 1944 (12).  V popisih grobov najdemo vsaj 152 pokopanih, za okoli dodatnih 20 smrtnih žrtev pa bo potrebno še preveriti, ali so bili pokopani na Orlovem vrhu. Omenja se, da so kakega domobranca iz Orlovega vrha prekopali na Žale že med vojno. Komunistična oblast pokopališče domobrancev na Orlovem vrhu zravnala z zemljo Znane so številne domneve, kaj se je s posmrtnimi ostanki na Orlovem vrhu dogajalo po koncu 2.svetovne vojne. Skupno jim je prepričanje, da so bili posmrtni ostanki iz domobranskega pokopališča na Orlovem vrhu izkopani. Tako beremo, da so jih odpeljali v tovarno in predelali v klej , da so jih raztopili v apnenici,  da so jih vrgli v Savo, da so jih   odpeljali k sv. Urhu in jih pokopali kot žrtve, ki so jih umorili tamkajšnji domobranci. Leta 2001 so na republiški upravi za kulturno dediščino zatrjevali, da pokopališče na Orlovem vrhu ni locirano. V zbirki podatkov o prikritih moriščih in grobiščih pa je na osnovi vseh teh navedb ugotovljeno, da je bil iznos posmrtnih ostankov opravljen ... Celoten prispevek Pasje sprehajališče na grobovih domobrancev na Orlovem vrhu lahko preberete na spletnem portalu Časnik.

Thu, 28. Nov 2019 at 05:15

96 ogledov

Stane Granda: Kučan je 32 krat pomembnejši od Ivana Cankarja
Zgrinjanje netolerantnega duha je v Sloveniji vse bolj prisotno. Močnejši so pozivi k strpnosti, bolj prevladuje nestrpnost. Najbolj so na udaru  kritiki obstoječih razmer na vseh področjih. Ne samo, da jih demonizirajo, ampak nam jih hočejo vsiliti kot nekakšne novodobne narodne izdajalce. Vse bolj slišimo pozive k odpravljanju razlik v mišljenju, vsi naj bi se poenotili in postali neka nova OF skupnost po sprejetju dolomitske izjave. Besede represivnih organov in njenih pripadnikov postajajo vse odločilnejše. V Slovenijo vpeljujejo duh ogroženosti. Kot povod in utemeljitev tovrstnega stanja izrabljajo celo imitacije pokalic oziroma otroške igrače. V Sloveniji so dobro sprejeti tisti, ki vzklikajo aktualni oblasti Razmere, ko se kritiko družbenih razmer, ki je najboljše sredstvo proti vsesplošni zatohlosti, izganja iz slovenske družbe, izrabljajo za svoje zasebne ideološke in egoistične promocijske cilje tudi številni posamezniki na odgovornih položajih. Še posebej v znanosti.  Mnogi od njih vidijo v tem čudovito možnost, da se otresejo konkurenčnejših in uspešnejših kolegov. Pravilo to ni, vendar mnogokrat kot povod za obračunavanje in uničenje nezaželjenih posameznikov zadošča že njihova javna zahteva po spoštovanju zakonodaje oziroma obstoju pravne države. V Sloveniji so dobro sprejeti samo tisti, ki se vklapljajo v obstoječe razmere in vzklikajo aktualni oblasti. Vsak državljan lahko zgornje razmere utemelji na podlagi lastnih izkušenj. Seveda pa niso vse enako odmevne. Med najbolj utišanimi so znanstveniki. Zaradi številčne skromnosti in nezanimanja javnosti za njene eksistenčne probleme. Že samo razlike v odmevih na Prešernove in Zoisove nagrade so nad vse zgovorne. Vsi se še spominjamo lanskega razburjanja v postopanju, ki ga je doživel ugledni medicinec akad. prof. dr. Noč. Kaj se je zgodilo? Nič! Utišali so ga in znanstveno živega pokopali! Izganjanje slovenskega jezika iz znanosti Zloglasna Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) se je letos spravila na humanistiko, proti kateri vodi posebno obliko antinacionalne subverzivne politike, ki se izraža še zlasti v zanemarjanju, poniževanju in izganjanju slovenskega jezika iz znanosti. Ni se še ohladilo tiskarsko črnilo v člankih o obračunavanju z Inštitutom za slovenski jezik, ko je žrtev obračunavanja raziskovalna skupina Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU, katere člani so med drugimi ddr. Igor Grdina, dr. Neža Zajc in dr. Mateja Ratej. Njihova skupna značilnost je izjemna delavnost, ki mnogim povzroča slabo vest pri izkoriščanju znanosti namenjenega denarja. Pritlehtnost organov pri obračunavanju najbolj ilustrira dejstvo, da je objava avtorizirane biografije o Kučanu, ki je kot taka antiteza vsake resne kritične in odgovorne znanosti, ocenjena na 160 vrednostnih točk, doslej nepreseženo delo ddr. Igorja Grdine Ivan Cankar, portret genija, pa na 5 (pet). Številke so tako zgovorne, da ne potrebujejo komentarja. Svojevrstni cinizem inštitucije je dejstvo, da so delo uvrstili med največje dosežke humanistike v zadnjem času. Tipična likvidacijska metoda! Avtorizirana biografija o Kučanu ocenjena na 160 vrednostnih točk, doslej nepreseženo delo ddr. Igorja Grdine Ivan Cankar, portret genija pa na 5 (pet). Funkcionarji ARRS tiho obračunavajo z »nacionalnimi znanostmi« Intelektualno in znanstveno nasilje spremlja ARRS že od samega začetka. Vpliv kritičnih in vrhunskih znanstvenikov je vse manjši. V imenu »sui generis« organiziranosti in delovanja postaja sama sebi namen in cilj. Deluje po načelu oziroma diktatu državi: »Denar sem, potem pa vas nič ne briga!« Ne spomnimo se, da bi Računsko sodišče kdaj objavilo poročilo o njenem razdeljevanju denarja davkoplačevalcev in realizaciji napovedanih znanstvenih rezultatov. Izjemno dlakocepsko in pogosto žaljivo preverja prosilce za financiranje programov, rezultatov pa ne preverja! Slovenski znanstveniki, bolj po zaslugi tujine, mednarodnih povezav in osebnega samožrtvovanja, dosegajo presenetljive in odmevne rezultate. Funkcionarji ARRS se hvalijo z njimi, čeprav so storili vse, da jih ne bi bilo. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da agencijo izrabljajo za tiho obračunavanje z »nacionalnimi znanostmi« z katerimi je povezan obstoj in napredek Slovencev kot naroda. Dejansko je ARRS nadomestila tisto, kar so z nami nekoč počeli nasprotniki slovenstva. Podpira lažnjive in žaljive izmišljotine o zgodovini Slovencev, prav nič posluha pa nima za nujno potrebne temeljne raziskave. Omenili smo že Inštitut za Slovenski jezik ZRC SAZU, na katerega bi morali paziti kot punčico v očesu. Izjemna in znamenita ter dragocena knjižnica Inštituta za novejšo zgodovino zapira vrata, Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU je v likvidaciji, na prav perfiden stalinističen način zapirajo vrata Inštituta za narodno spravo! Usoda Nove revije je napovedala, kaj čaka one, ki imajo zaslugo za samostojno slovensko državo. Uničevanje onih, ki jo s svojim znanstvenim delom osmišljajo, očitno sporočajo kakšni peklenski načrti potekajo v pripravi na tridesetletnico njenega obstoja. Jo bo dočakala?! Članek Stane Granda: Kučan je 32 krat pomembnejši od Ivana Cankarja je najprej objavil Časnik.
Teme
mnenja z mero cerkev na slovenskem stoletnica teološka fakulteta univerza v ljubljani

Zadnji komentarji

Franc Mihič

Sobota, 14. december 2019 ob 23:31


Kardinalov govor: korak do sprave ali odmik od nje? DNEVNIK, 26. julij 2016 Moje mnenje o spravi je, da je ta potrebna in mogoča. Kardinal dr. Franc Rode je na spominski slovesnosti na medvojne dogodke v Šentjoštu povedal žalostna dejstva, a ne vsa, kar žal ne prispeva k spravi. Kdor uči odpuščanje kot bistveni temelj vere in uči spravo, naj bo spraven, ne dvoličen, ker sicer vzdržuje sovraštvo in razdvaja narod. V objavljenem govoru kardinala namreč ne zasledim niti besede o spravi. Zelo sem razočaran. Pokojni prof. dr. Aleksander Bajt, član SAZU, medvojni član kraljeve vojske v domovini, enako kot olimpionik Leon Štukelj, je v knjigi Bermanov dosje zapisal: »Partija je med NOB, med okupacijo, prevzemala oblast z lažjo in nasiljem, likvidacijami političnih nasprotnikov. S tem da je izkoristila osvobodilni boj za izvedbo revolucije... Ni pa mogoče zanikati, da je partija organizirala obsežen protiokupatorski boj in da so v njem sodelovali tisoči Slovencev.« O tem zadnjem pa kardinal in še marsikdo kar molči. Dejstvo je, da je zato padlo 7800 okupatorjev. Med vojno vihro in revolucijo pa je umrlo, tudi po njej, 97.500 Slovencev. To neizpodbitno in nazorno kaže, koliko je bilo med NOB upora zoper okupatorja, ki ga sicer cenim. Žrtve državljanske vojne, na obeh straneh, pa so ogromne. Prvi predsednik demokratično izvoljenega parlamenta, dr. France Bučar, partizan, kristjan, član Demosa, je tedaj oklical: »S konstituiranjem te skupščine lahko menimo, da se je končala državljanska vojna, ki nas je lomila in hromila skoraj pol stoletja.« Predsednik Nove slovenske zaveze, Peter Sušnik, je pred letom na javni spravni okrogli mizi v Zavodu sv. Stanislava vpričo predsednika države Boruta Pahorja jasno in glasno povedal in se strinjal, da je bil boj proti okupatorju, da se nihče ni strinjal s programom okupatorja in da sta povsem sprejemljiva NOB in celo rdeča zvezda, ko bo jasno in priznano, da je bila revolucija zgrešena. V državljanski vojni namreč nastopajo samo revolucionarji in protirevolucionarji, oboji so del naroda. Ni izdajalcev naroda. Dejstvo, ki omogoča in terja spravo. Socialni filozof Jan Philipp Reemtsma, častni konzul Slovenije v Nemčiji, na temo sprave pravi: »Treba se je tudi pogovarjati in poskusiti razumeti druge. Mogoče bi si bilo najprej dobro predstavljati, da drugi tistega, kar so delali, niso delali iz zlobe. Vsak ima svoje razloge, svoje izkušnje in te je treba jemati zares. Če bi se medsebojno vzeli zares, bi morda nekoč lahko skupaj odkrili spomenik.« Metropolit nadškof msgr. Stanislav Zore je jasen in poziva: »Kristjan mora biti prvi, ki se zaveda svoje grešnosti in človeških omejitev, ter prvi, ki bo storil korak čez strahote in odpustil neodpustljivo.« Dr. Spomenka Hribar pa pravi: »Če bi se distancirali od revolucije, če bi priznali njeno narodno razdiralno vlogo med samo vojno in po njej, če bi se Zveza združenj borcev kritično distancirala od revolucije, ki je že med vojno, še posebej pa prva leta po njej naredila ljudem toliko hudega, bi bilo prav.« Žalostno je, da sedanja oblast še vedno taji državljansko vojno oziroma revolucijo, čeprav je bila ta opevana vse do osamosvojitve, saj je bila temelj in vzrok za razpad režima SFRJ. Skrajni čas bi torej že bil, če hočemo Slovenci preživeti v globalni konkurenci, da državna politika in njene institucije, odgovorne za naš razvoj, sprejmejo objektivno zgodovinsko resnico, to je, bila je državljanska vojna in bil je upor zoper okupatorja, in prenehajo razdvajati narod »na zmagovalce in izdajalce«. Mogoče bi nam tudi kardinal dr. Rode lahko že enkrat povedal, da je bila med drugo svetovno vojno revolucija oziroma državljanska vojna, z velikanskimi žrtvami na obeh straneh, in tudi upor zoper okupatorja, kar bi zvenelo realno in spravno! To bi lahko bil korak za spravo, če kardinal resno misli, da je potrebna v državi in je korak kot vzor za oblast. Sprava je pogoj za dobro perspektivo in za kreiranje ter doseganje skupne vizije Slovenije. Franc Mihič, Ribnica https://www.dnevnik.si/1042747357/mnenja/odprta-stran/kardinalov-govor-korak-do-sprave-ali-odmik-od-nje
Dragica Marčič

Nedelja, 20. oktober 2019 ob 22:00


Pozdravljeni, vsi gledalci na spletu, jaz sem Dragica Marčič, iz Ljubljane, Slovenija ... sem tu, da delim čudovito delo, opravljeno zame ... Po treh letih v zakonu z možem z dvema otrokoma se je moj mož začel čudno obnašati in se dogajati zunaj z drugimi ženskami in mi je pokazal hladno ljubezen, večkrat mi grozi, da me bo ločil, če si ga upam podvomiti o njegovi aferi z drugimi ženskami. Bil sem popolnoma opustošen in zmeden, dokler mi stari prijatelj ni sporočil o urivanju uroka. Internet, imenovan Dr igbinovia, ki ljudem, ki imajo težave v zvezi in zakonski zvezi, pomaga z ljubezenskimi uroki, sem sprva dvomil, če takšna stvar sploh obstaja, vendar sem se odločil, da poskusim, ko se obrnem nanj, pomagal mi je dati ljubezenski urok in v 48 urah se je moj mož vrnil k meni in se začel opravičevati, zdaj je nehal hoditi z drugimi ženskami in je z mano za dober in zares. Obrnite se na tega velikega ljubitelja ljubezenskega uroka, da se bo vaš odnos ali zakonska težava rešila danes, on tudi pozdravi HIV / AIDS, HEPATITIS, NIZKO SPERMNO ŠTEVILO, RAZLIČNE BOLEZE, FIBROIDNE BOLEZNICE, GONORHEO, FALLOPIAN TUBE, BREZPLAČNOST, HERPES. vse zahvaljujoč dr. Igbinovia vam lahko tudi pomaga, kontaktirajte ga neposredno, če potrebujete njegovo pomoč na EMAIL, doctorigbinovia93@gmail.com ga pokličite zdaj in WhatsApp kontaktno številko na WhatsApp +2348144480786 hvala, ker ste svoj čas preusmerili k meni .... ..
Dragica Marčič

Nedelja, 20. oktober 2019 ob 21:58


Pozdravljeni, vsi gledalci na spletu, jaz sem Dragica Marčič, iz Ljubljane, Slovenija ... sem tu, da delim čudovito delo, opravljeno zame ... Po treh letih v zakonu z možem z dvema otrokoma se je moj mož začel čudno obnašati in se dogajati zunaj z drugimi ženskami in mi je pokazal hladno ljubezen, večkrat mi grozi, da me bo ločil, če si ga upam podvomiti o njegovi aferi z drugimi ženskami. Bil sem popolnoma opustošen in zmeden, dokler mi stari prijatelj ni sporočil o urivanju uroka. Internet, imenovan Dr igbinovia, ki ljudem, ki imajo težave v zvezi in zakonski zvezi, pomaga z ljubezenskimi uroki, sem sprva dvomil, če takšna stvar sploh obstaja, vendar sem se odločil, da poskusim, ko se obrnem nanj, pomagal mi je dati ljubezenski urok in v 48 urah se je moj mož vrnil k meni in se začel opravičevati, zdaj je nehal hoditi z drugimi ženskami in je z mano za dober in zares. Obrnite se na tega velikega ljubitelja ljubezenskega uroka, da se bo vaš odnos ali zakonska težava rešila danes, on tudi pozdravi HIV / AIDS, HEPATITIS, NIZKO SPERMNO ŠTEVILO, RAZLIČNE BOLEZE, FIBROIDNE BOLEZNICE, GONORHEO, FALLOPIAN TUBE, BREZPLAČNOST, HERPES. vse zahvaljujoč dr. Igbinovia vam lahko tudi pomaga, kontaktirajte ga neposredno, če potrebujete njegovo pomoč na EMAIL, doctorigbinovia93@gmail.com ga pokličite zdaj in WhatsApp kontaktno številko na WhatsApp +2348144480786 hvala, ker ste svoj čas preusmerili k meni .... ..

Prijatelji

Bojan  AhlinRoža Karan (Astrologinja)Branko GaberAleš Čerin

NAJBOLJ OBISKANO

Teološka fakulteta in stota obletnica delovanja Univerze v Ljubljani