Dne 21. januarja 2021 je Vlada Republike Slovenije na 51. redni seji določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah in ga z neutemeljeno navedbo, da gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona, ki ne predstavljajo večjih sprememb na sistemski ravni, poslala v Državni zbor Republike Slovenije (DZRS) v obravnavo in sprejem po skrajšanem postopku (vir).
Vpogled v predlog zakona z dne 21. januarja 2021 kaže, da ne gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona, saj se z določitvijo odločanja o predlogih v okviru upravnih postopkov, ne več s sprejemom vladne uredbe, pristojnost za vodenje postopkov za spreminjanje mej priobalnih zemljišč prenaša z vladnega na upravni nivo, na Direkcijo za vode, kar je zahtevnejša sprememba na sistemski ravni.
To ne omogoča skrajšanega, temveč redni zakonodajni postopek, z navedeno neutemeljeno postopkovno navedbo pa se je prekršila 1. alineja 1. odstavka 142. člena Poslovnika Državnega zbora (vir).
Številne pobude in pripombe na predlog zakona o vodah in pozivi za njegov umik
Da gre za sistemsko pomembno predlagano spremembo zakona, ki ne omogoča skrajšanega postopka, kažejo številne obrazložene pobude, pozivi in pripombe t. i. nevladnih organizacij za zavrnitev oziroma umik tega predloga zakona, ki so bile vložene v skrajšanem postopku pred DZRS, na primer pobuda EKO KROG-a, Civilne iniciative občanov občine Kanal ob Soči DANES in Eko Anhovo in dolina Soče z dne 8. marca 2021 (vir in vir) in z dne 24. marca 2021 (vir) ter poziv z več kot 17.000 podpisi Peticije za vodo z dne 29. marca 2021 (vir) z dopolnitvijo z dne 30. marca 2021 (vir).
V primeru referenduma o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah se je pokazala intelektualna inferiornost selekcije kadra vladne koalicije nasproti kadru opozicije.
To je specifična težava političnih strank te vladne koalicije, med katerimi sta osrednji SDS in NSi (preberi več)
