Razburljivi čas propada komunizma sem doživel sicer v Nemčiji, poleg tega sem bil pa tudi priča tega procesa v nekaterih drugih komunističnih državah. Najbolj so mi bile znane seveda razmere v Sloveniji in preostali Jugoslaviji, saj sem imel tesne poslovne stike z najbolj znanimi jugoslovanskimi podjetji.

Jugoslovansko gospodarstvo je propadalo, Gorbačov se ni odpovedal komunizmu

Tako sem bil dnevno soočen z jugoslovanskim temeljnim problemom: propadajočim gospodarstvom. Posli so se odvijali zelo počasi in z ogromno papirnate vojne, saj je bil največji problem pridobivanje deviz in izpolnjevanje raznih uvozni predpisov. V komunistični sistem zaprto gospodarstvo, ki ni upoštevalo osnovnih pravil niti ni moglo sodelovati v svobodni menjavi blaga, je bilo obsojeno na gotov propad, bilo je samo še vprašanje časa, kako dolgo bo vzdržal komunistični jez, za katerim sta se nabirali ljudsko nezadovoljstvo in frustracija. Jaz bi si poslovno situacijo lahko nekoliko izboljšal, če bi sledil ponudbi Udbe in pristal na sodelovanje, kar sem hvaležno odklonil.

Sem pa seveda razmišljal tudi o tem, na kakšen način bi lahko kaj prispeval k nujnim spremembam. Delal sem si razne beležke in tudi načrte, kako bom začel z raznimi letaki in pošto prinašati nemir v to okostenelo družbo. Velik zalet propadu komunizma je sprožila perestrojka Mihaila Gorbačova, kateri pa nisem pripisoval praktičnega uspeha, saj se Gorbačov ni zavzel odločno za odpravo komunizma, ampak za njegovo revizijo. Na srečo pa se je pozneje perestrojka le uveljavila kot katalizator propadanja komunizma (preberi več)