Težki časi so lahko spodbuda za spremembo in za poslušanje Božjega glasu v sebi
Celo takrat, ko posvetiš življenje Bogu in si ga doživel na poseben in čudovit način, lahko strmoglaviš v praznino in se znajdeš v slepi ulici. Včasih gremo skozi dolino, ampak na koncu nas čaka nova perspektiva za življenje. Ti težki časi so spodbuda za spremembo in priložnost za poslušanje tihega Božjega glasu v tebi.

“Legel je in zaspal pod bodičevjem. A glej, dotaknil se ga je angel in mu rekel: ‘Vstani in jej.’

Jedel je in pil pa spet legel. Gospodov angel pa je prišel še drugič, se ga dotaknil in rekel: ‘Vstani in jej, sicer bo pot zate predolga.’ Vstal je, jedel in v moči tiste jedi potoval štirideset dni in štirideset noči do Božje gore Horeb. Tam je prišel do votline in je tam prenočil” (1 Kr 19,5.7–9).

Bog ne odgovarja na hitro, treba pa je pred Njim izraziti resnico

Ko beremo odlomek, ugotovimo, da Bog Elija ne tolaži, še ne; za zdaj samo pošlje angela, ki mu prvič ponuja telesno okrepitev, drugič še usmeritev (“sicer bo pot zate predolga”). Pot ga vodi do Božje gore Horeb, mesta, kjer se je Bog prikazal Mojzesu in mu dal deset zapovedi (2 Mojzes, 19–20), mesta, za katero so ljudje verjeli, da je tam Bog na poseben način prisoten. Ko si pogledamo izvirni pomen besede, ugotovimo, da Horeb pomeni puščava, pustinja. Elija je bil še štirideset dni v puščavi, potem je prišel do puste gore Horeb. Bog človeka včasih vodi v samoten kraj z namenom, da bi bil pripravljen slišati Božji glas (več)