Fotograf Joco Žnidaršič, njegovi čudeži in milosti
V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma so v počastitev 30. obletnice osamosvojitve odprli fotografsko razstavo znamenitega fotoreporterja Joca Žnidaršiča z naslovom Leta preloma.
Spletni Časnik

Sobota, 19. junij 2021 ob 00:13

Odpri galerijo

Avtor: Joco Žnidaršič

Milost, čudeži in Joco Žnidaršič so trdno povezani

Ko se dogajajo usodne stvari, pa jih preživimo, govorimo o čudežih. Joco Žnidaršič nam omeni 37 zlomov svojih kosti. »Kot mulo pa, samo malo sem padel, sem bil takoj polomljen. Zadnjo hudo nesrečo sem imel z motorjem, takrat sem bil pa čisto razbit.« Nekega 30. oktobra ga je zadela strela:

 
»Prišel sem do vikenda in sem hotel prižgati luč. Tisto sekundo udari v steber pa po električni napeljavi do mene in skozme, skozi sedem lukenj na nogah ven. … In vem, da sem hotel po imenih našteti otroke in sem se že zavedal, da tega ne bom izpeljal. Lahko sem samo zatulil: ‘Otroci moji!’ To so bile moje zadnje besede. Imel sem srečo, da je bil blizu prijatelj zdravnik in me je nemudoma začel oživljati. Spomnim se: »’Že hrope, že hrope’ …«

Čudežna je tudi Jocova potrpežljivost s temi telesnimi tegobami in nadlegami. Naj čudežno premaga tudi sedanje, ko mu postavljajo diagnozo, sam pa se ji upira, je ne priznava. Naj se čudeži nadaljujejo.

Joco je imel svojo spodobnost. Tako kot Titov dvorni fotograf pravi, da je

»Tita tako cenil in spoštoval, imel rešpekt pred njim, da sem se trudil, da bi ga ‘naredil’. Brez te volje, truda in mojega odnosa do njega bi lahko delal take slike … Slike bi lahko bile smešne, zato v takih primerih raje nisem slikal. Bil sem fin, pošten fant«.

Obenem pa so bile Jocove fotografije Tita neusmiljen kritik Titovine: kozjanska revščina, mučenje klavne živine med transporti. Za te fotografije je leta 1977 dobil nagrado Prešernovega sklada (Preberi več)

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 24. Jul 2021 at 00:02

22 ogledov

Če družine ne bodo v središču sedanjosti, ne bo prihodnosti
Ne bomo zmogli vzdrževati proizvodnje in varovati okolja, če ne bomo pozorni do družin in otrok. Trajnostna rast prihaja od tukaj. To nas uči zgodovina. V fazah obnove po vojnah, ki so v preteklih stoletjih opustošile Evropo in svet, ni bilo ponovnega zagona brez eksplozije rojstev, brez sposobnosti, da bi mladim generacijam vlili zaupanje in upanje. V rimskem Avditoriju sprave je bilo maja meseca srečanje o demografski krizi v Italiji, Evropi in svetu, na katerem je spregovoril tudi papež Frančišek. Dogodek z naslovom Splošno stanje rodnosti je sklical Forum družinskih združenj, udeležil pa se ga je tudi italijanski premier Mario Draghi, ki je umirjeno napovedal konkretno pomoč družinam. Draghijeva vlada se zaveda, da mora pomagati najbolj ranljivim skupinam, ki jih je pandemija najbolj prizadela, med njimi so to družine, mladi, brezposelni, starejši. Pomagajmo si, da bomo znova odkrili pogum za darovanje, pogum za izbiro življenja Draghijeva vlada namerava s prihodnjim letom pomagati družinam z otroki, za vsakega otroka naj bi vsaka družina prejela 250 evrov mesečno, vse do 21. leta. Papež Frančišek pa je v govoru odprl vrsto tem, ki so tesno povezane z vprašanjem rodnosti, ter med drugim spodbudil k pogumni odločitvi za življenje:  “Pomagajmo si, da bomo znova odkrili pogum za darovanje, pogum za izbiro življenja.” Italija ima že leta najnižje število rojstev v Evropi, ki “postaja stara celina ne več zaradi svoje slavne zgodovine, temveč zaradi svoje visoke starosti”. Zadnji podatki o demografskem stanju v Italiji so resni, od leta 2015 do danes je v Italiji za milijon in sto tisoč prebivalcev manj, samo v lanskem letu je umrlo okrog štiristo tisoč ljudi. “Kakor da bi vsako leto izginilo mesto z več kot dvesto tisoč prebivalci,” je papež Frančišek dejal v govoru in poudaril, da je bilo leta 2020 doseženo najnižje število rojstev: ne le zaradi covida-19, temveč zaradi “stalnega, progresivnega upadanja rojstev”, “vse bolj ostre demografske zime”. “Otroci so upanje, ki prenavlja narod!” je naglasil papež Frančišek Zato je treba poskrbeti za družine, predvsem mlade, obremenjene s skrbmi, ki lahko ohromijo njihove življenjske načrte, pri čemer je sveti oče navedel zbeganost zaradi negotove zaposlitve, strahove zaradi vse večjih stroškov vzgoje otrok: “To so strahovi, ki lahko pogoltnejo prihodnost, so živi pesek, ki lahko spodkoplje družbo.” Prav tako je spomnil na “ženske, ki jih na delovnem mestu odvračajo od tega, da bi imele otroke,” ali pa “morajo skrivati svoj trebuh”. “Kako je mogoče, da se mora ženska sramovati najlepšega daru, ki ga lahko ponudi življenje? Ne ženska, ampak družba se mora sramovati, kajti družba, ki ne sprejema življenja, neha živeti. Otroci so upanje, ki prenavlja narod!” je naglasil papež Frančišek (preberi več)

Sat, 24. Jul 2021 at 00:01

23 ogledov

Ploskanje Timmermansu ogroža temelje slovenske osamosvojitve
Evropski rasizem: Opraviti imamo z demonstracijo večvrednosti pripadnikov določenih regij, če hočete po starem: germanskega in romanskega sveta nad slovanskim.  Evropska zveza je največji dosežek politike evropske krščanske demokracije. Zvezde na njeni zastavi iz Marijinega venca so dovolj zgovorne. Bila je upanje za evropski mir in preseganje sovraštva, katerega vrh sta bili obe svetovni vojni, zadnje upanje za države, ki so krvavele pod komunističnim totalitarizmom. Zaradi gospodarske in civilizacijske uspešnosti je postala simbol večvrednosti krščanstva in demokracije. Normalno tudi življenjski in preživetveni cilj osamosvojene Slovenije. Ob njeni vključitvi vanjo so mnogi Slovenci opozarjali, da Evropska zveza ni varuh niti garant notranjepolitične demokracije v Sloveniji, da Evropa ne bo v njej opravila tistega, kar morajo njeni državljani. Zato je razočaranje toliko hujše. Združevanje Evrope so kljub načelnemu internacionalizmu levičarji sprejeli na nož Spomnimo se samo, kaj so pisali o njej neodvisni mediji. Eden njenih velikih mož Bavarec Franz Josef Strauss je bil strah in trepet slovenskih komunistov. Srečanje Staneta Kavčiča z njim je bila ena začetnih točk Kavčičevega političnega samomora. Danes ugotavljamo idejno in socialno izpraznjenje evropske in svetovne levice. Ne ve ne kod ne kam, ve pa, kaj hoče. Oblast. Kot bi jih prevzeli nekdanji komunisti evropskih komunističnih držav, preoblečeni v socialdemokrate. Tega jim ne moremo očitati, saj so to dosegli po demokratični politični poti. Dolgo so podpirali protikrščanske sile, ki so kulminirale v Lizbonski pogodbi, kjer so dosegli, da krščanstvo ni temeljni duhovni vir nastanka združene Evrope. Zmagovalcem ne gre nikoli očitati zmage, poraženci morajo priznati svoje kapitulantsko delo in skušati popraviti, kar so zavozili. Ali to resnično hočejo, ali so sposobni? Trenutno na nobeno od teh vprašanj ni mogoče pozitivno odgovoriti. Evropski rasizem germanskega in romanskega sveta nad slovanskim Danes je največja vrednota Evropske zveze kultura LGBTIQ. Presegla je ideološke delitve in razglasila svobodno LGBTIQ-ljubezen za jedro Evropske zveze. Z njo ta stoji in pade, v njenem imenu je dovoljeno vse, tudi pot v kolektivni samomor evropskih krščanskih demokratov. Tudi znotraj evropske krščanske demokracije je zmagala negativna selekcija (preberi več)

Fri, 23. Jul 2021 at 00:10

93 ogledov

Ustvarjanje nadomestnih morilcev v posmeh vladavini prava
Kdaj bodo dvakrat pravnomočno oproščenemu dr. Milku Noviču slovenski medijski psi – iskalci delcev streliva – nehali uprizarjati diskreditacijske namige in poudarjati resnico o nedolžnem človeku in bodo preiskovalci NPU raziskali, kdo je bil naročnik umora dr. Janka Jamnika decembra 2014? Na to še vedno zaman čakamo. Po krivem je bil za umor obsojen Milko Novič in še vsaj štirje drugi tudi nedolžni ljudje Slovensko krivično sodstvo ima na vesti vsaj pet umorov v sodnih dvoranah, ki so se v resnici zgodili, a so bili pripisani nadomestnim morilcem: Martin Uhernik, Peter Rotar, nadomestni morilec Ivana Krambergerja, Dragica Jalševac za umor lastne hčere, dr. Milko Novič in Ivo Perić.  To je tragična bilanca, ki je Evropa ne pozna. V teh primerih ne moremo govoriti o vladavini prava, ampak o vladavini proizvodnje nadomestnih morilcev, vendar ta nikogar v EZ ne moti. Motijo pa jih nedelegirani tožilci, ki so tudi v teh primerih kot podaljšana roka krivi za obsodbe nedolžnih oseb (preberi več)

Thu, 22. Jul 2021 at 22:09

87 ogledov

Marijino sporočilo Pedru Regisu in Gospodovo Giselli Cardii
Sporočilo gospe Kraljice miru Pedru Regisu, 17. julija 2021 Dragi otroci, ne bodite malodušni. Ne umikajte se nazaj. Sovražniki bodo delovali, a nič ne bo ustavilo Dejanja mojega sina Jezusa. Nič ne bo ugasnilo sija velike skrivnosti vere. Prosim vas, ohranite živ plamen svoje vere! Živite v času velike zmede in razdeljenosti. Ostanite z Jezusom. Držite se učenja pravega učiteljstva Njegove Cerkve. Sem vaša žalostna Mati in vem, kaj prihaja nad vas. Upognite kolena v molitvi. Sprejmite evangelij mojega Jezusa in iščite moč v evharistiji. Poznam vaše potrebe in bom prosila pri Jezusu za vas. Še naprej branite resnico! To je sporočilo, ki vam ga danes dajem v imenu Presvete Trojice. Hvala, ker ste mi dovolili, da vas še enkrat zberem tukaj. Blagoslavljam vas v imenu Očeta, Sina in Svetega Duha. Amen. Mir z vami. Sporočilo našega Gospoda Giselli Cardia, 20. julija 2021 Moja hči in sestra, hvala, ker si tu v molitvi. Poglej okoli sebe, kako so se ljudje navadili na prikazanja (tebi) in ne opazijo niti ne pokleknejo, ker ne čutijo, da sem Jaz tu. Mnogi me ne bodo prepoznali niti takrat, ko se vrnem. Moja hči, ne morem več gledati solz svoje Matere, ki je bila poslana, da vas spremlja in vam pokaže pot k odrešenju. Mnogi ljudje so ujeti v svojo človečnost in zato Sveti Duh, ki je bil poslan, ne more delovati v njih, ker so zaprli svoja srca. Hči, molitev bi morala biti prijeten, intimen pogovor z menoj in z mojo blagoslovljeno Materjo, izveden tako, da lahko Sveti Duh preoblikuje vaša srca. Brez take molitve ne boste mogli prenesti/zdržati tega, kar prihaja. Prosim vas za edinost, bratstvo, ponižnost in ljubezen med vami: brez teh nekaj stvari boste le slepi, ki vodijo slepe. Ne bodite hinavci, ampak razpoložite svoje srce za molitev, predvsem pa se mi izročite in mi zaupajte. Človeštvo je postalo preveč zgolj človeško – srce uporabljate le za to, da bije, da se lahko premikate – zato vam pravim: ne bodite pobeljeni grobovi, ampak rastite duhovno (preberi več)

Thu, 22. Jul 2021 at 21:07

77 ogledov

Narava in pokrajina (foto): Razgledišče Senica
Most na Soči je bil včasih Sveta Lucija. Potem pa so prišli drugačni časi in novo ime se je obdržalo. Starodavno naselje, katerega začetki sodijo v bronasto dobo, obstaja ob Soči že od nekdaj. Nad njim se dviga vrsta vrhov, med drugim tudi razgledišče Senica. Na ta imenitni razglednik 658 metrov nad morjem se iz [preberi več]

Thu, 22. Jul 2021 at 10:16

94 ogledov

Imena agresivnih aktivistov so znana, a tožilstvo molči
V kriznih situacijah se človekovo osebnostno in moralno jedro jasneje in verodostojneje razkrije kot v času mirnih družbenih dogajanj. V adrenalinskih spopadih se človekovim premišljenim, vljudnim in celo zavajajočim odzivom pridruži njegova nagonska, podzavestna in pristna narava. V takih trenutkih se skozi masko navidezno kulturnega in prijaznega človeka kaj rada prebije in razgali njegova prostaško nekulturna agresivnost. Ko levičarji svobodo medijev razumejo kot svobodo za laganje Tudi pri nas je tako. Začelo se je z vse bolj orkestriranim in vse bolj intenzivnim preplavljanjem domače in nato evropske medijske krajine z vse bolj drznimi in vse bolj norimi lažmi. Takoj ko je v kritičnem trenutku izbruha pandemije covida-19 odstopil Marjan Šarec in so novo vlado oblikovale dve levo- in dve desnosredinski stranki pod vodstvo Janeza Janše, je ves levi medijski pogon z nacionalko vred začel obsežno vojno proti novi vladi in predvsem proti predsedniku vlade. Njihovo orožje je bilo: laž z bogato domišljijo, ignoranca moralnih načel in bogati finančni viri globoke države vse tja do Sorosa. Edino orožje napadene strani pa je bila in je resnica. V takih razmerah zagovorniki resnice v prvi bitki običajno doživijo poraz. Resnica namreč zmaguje počasi, včasih z dolgim zamikom, a zanesljivo. Predvsem izvažanje laži v tujino in nato njeno uvažanje se je spet – po razvpitem primeru Patria – izkazalo za uspešno. Akterjem je bilo treba le sprejeti načeli, da je dovoljeno v tujino sramotiti slovensko državo, če bi s tem vsaj malo osramotili tudi Janšo, in da so v boju s političnim konkurentom dovoljena vsa sredstva, od laži, izmišljotin in diskreditacije pa vse do takšne ali drugačne likvidacije. Izkazalo se je, da leva ideologija svobodo medijev razume kot svobodo laži. Ker vse to ni doživelo nobene obsodbe, je postalo dovoljeno. Ustava v suspenzu: imena agresivnih aktivistov so znana, a se jim nič ne zgodi: ustava je suspendirana Metodo delovanja, ki je dovoljena in obenem uspešna, pa človek ponotranji in ponavlja. Tako smo dobili serijo nezakonitih protestov. Že na prvih smo ob brutalno prostaški histeriji: “Ubi Janšu!”, ostali brez besed. Nihče ni reagiral, niti tožilstvo: slovensko javno tožilstvo ni v tem videlo nič spornega. Nezakoniti protesti so postali zakoniti, pozivanje k poboju politikov in njihovih družin je postalo dovoljeno. Sovražna histerija je dobila krila. Zato so pozivi kmalu dobili prvo obliko konkretizacije: pocestno fizično nadlegovanje, vse do pljuvanja. Pljuvanje v obraz pa v vseh kulturah velja za skrajno obliko poniževanja človekove osebnosti in dostojanstva. Celo človeku, ki je na prestajanju zaporne kazni in so mu odvzete mnoge pravice in svoboščine, slovenska ustava v 21. členu zagotavlja pravico do spoštovanja njegovega dostojanstva. Z drugim odstavkom 16. člena pa ustava ne dopušča nobenega začasnega omejevanja pravice do spoštovanja človekove osebnosti in dostojanstva. Imena tistih aktivistov, ki javno pozivajo k pljuvanju v obraz poslancev, ministrov, policistov, kulturnikov, razumnikov …, so znana. Pa se organi pregona ne zganejo. Aktivisti navajajo celo mnenja nekih advokatov, ki menda trdijo, da javno pljuvanje v človeka ni prepovedano. Torej je dovoljeno! Torej na juriš na vse, ki se zavzemajo za demokracijo in družbo kulturnih in spoštljivih medčloveških odnosov. Celo ustava je suspendirana! Poslancem grozijo ali jim ponujajo podkupnino, da bi glasovali, kot bi jim ukazali Policisti so od nekdaj nosili za pasom pendrek. Verjetno ne za okras, ampak zato, ker nekatere pocestne prostake, ki brez sramu nadlegujejo ljudi, jim grozijo in pljuvajo v obraz, le pendrek spravi k pameti (preberi več)
Teme
fotografija Joco Žnidaršič fotografska razstava

Zadnji komentarji

Prijatelji

Bojan  AhlinRoža Karan (Astrologinja)Branko GaberAleš ČerinMatija Gabrovšek

NAJBOLJ OBISKANO

Fotograf Joco Žnidaršič, njegovi čudeži in milosti