Pred tisočletji je Ljubljansko barje izgledalo popolnoma drugače kot danes. Orjaško močvirje je bilo popolnoma neprehodno, zato so prometne poti potekale po obrobju. Na južni strani predvsem na področju Iga, kjer sta vršaja Iške in Ižice naredile prodno ravnico, ki pa za razliko od barja ni bila zamočvirjena. Tu so bili ljudje naseljeni od nekdaj. Če ne prej iz časa koliščarjev. Pa v antičnem obdobju in skozi celotni srednji vek. Nekje pod samim Igom so ostanki rimskega naselja. Natančna lokacija ni znana. So pa našli približno 120 nagrobnikov, ki so danes po muzejih, vzidani v cerkvene stavbe, ali pa tam kar kot v primeru Svetega Mihaela v Iški vasi, kar deponirani. Eden najlepših je Stari dedec kot mu pravijo. Ta za razliko od preostalih ni izklesan in prenešen, ampak je kar del naravnega skalovja. Najdemo ga na obrobju Iga (več)
