Na Mali gori ena redkih združevalnih proslav
Osrednja državna proslava ob dnevu upora na Mali gori pri Ribnici je bila ena redkih združevalnih proslav, saj so na njej sodelovali ljudje različnih nazorov, vendar taki, ki drug drugemu priznavajo pravico do tega.
Spletni Časnik

Sreda, 28. april 2021 ob 21:40

Odpri galerijo

osrednja državna proslava ob dnevu upora na Mali gori pri Ribnici

Osrednja državna proslava ob letošnjem dnevu upora je bila na Mali gori nad Ribnico, kjer je 13. maja 1941 prišlo do spopada med tremi pripadniki organizacije TIGR in italijansko karabinjersko patruljo. Danilo Zelen, vojaški vodja te organizacije, je bil ubit, Ferda Kravanjo je patrulja hudo ranjenega ujela, Anton Majnik pa jim je zvezan ušel.

Boj na Mali gori je bil prvi oborožen spopad z okupatorjem v Sloveniji

Proslave so se udeležili le častni gostje, med njimi tudi predsednik države Borut Pahor in predsednik vlade Janez Janša. Zbrane je najprej nagovoril župan občine Ribnica Samo Pogorelc, ki je v skladu z aktualnim dogajanjem poudaril, da pandemijo lahko premagamo le skupaj, slavnostni govornik pa je bil podpredsednik Vlade RS in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek.

Osrednja državna proslava z dvema govornikoma: županom občine Ribnica Samom Pogorelcem in  podpredsednikom Vlade RS Zdravkom Počivalškom

Kulturni spored je bil sestavljen iz koračnic in za sestav prirejenih skladb slovenskih avtorjev, ki jih je zaigral Policijski pihalni orkester pod vodstvom dirigenta Nejca Bečana, na začetku pa je tudi intoniral slovensko in evropsko himno. Dramski igralci Kondi Pižorn, Roman Končar in Aleš Valič so interpretirali domoljubne pesmi: Gloso Lojzeta Grozdeta, Kmetovo pesem Karla Destovnika – Kajuha in Zasuta usta Franceta Balantiča, nastopile pa so tudi tri glasbenice. Ana Plahutnik je ob spremljavi citrarke Janje Brlec zapela pesem Slovenski zvonovi, ki jo je na besedilo Ivana Sivca uglasbil Franci Lipičnik, Simona Černetič Aynee pa prav za konec lastno pesem Spomladi, ki je polna optimizma.

Prireditev je povezovala radijska voditeljica Lucija Grm, ki je v veznem besedilu izpostavila vrednoto upora, ki v sebi skriva up. Uporniki med drugo svetovno vojno so imeli najprej poštene namene, pozneje pa se jim je pridružila ideologija, ki je narod peljala v dejanja, ki so narodu škodovala. Navzoči so na njeno povabilo z minuto molka počastili spomin na vse, ki so jih med vojno ubili tuji ali domači agresorji. Petdeset let po drugi svetovni vojni se je moral slovenski narod znova upreti. V pripoved o sedanjosti je vpletla poziv k enotnosti in spoštovanju različnosti. Končala pa je z besedami: »Bodimo ponosni nase. Bodimo skupaj bolj ponosni nase, ker imamo na kaj biti ponosni.«

Ko je predsednik vlade položil venec k spomeniku tigrovcem, je trobentač policijskega orkestra zaigral skladbo Benjamina Ipavca Bodi zdrava, domovina, po tem dejanju pa je gardna enota Slovenske vojske zapustila prizorišče proslave.

Zakaj toliko besed o sporedu in poteku proslave?

Preprosto zato, ker je bila osrednja državna proslava na Mali gori ena redkih združevalnih proslav, saj so na njej sodelovali ljudje različnih nazorov, vendar taki, ki drug drugemu priznavajo pravico do tega. V kulturnem sporedu so bile interpretirane pesmi treh pesnikov, rojenih v letih 1921, 1922 in 1923, ki so bili ubiti med vojno: Lojze Grozde kot civilist izključno zaradi sovraštva do vere in Cerkve, Kajuh je bil ubit po pomoti, Balantič pa je padel, pravzaprav zgorel kot domobranec. Velik dosežek je, da so bile pesmi teh treh interpretirane na isti prireditvi, saj so bili vsak po svoje uporniki (VEČ)

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 11. May 2021 at 00:07

20 ogledov

Angela Vode si zasluži spomenik za predano služenje narodu
Angela Vode ena prvih komunistk v Sloveniji, ki je bila v sporu z vodstvom komunistov, ker se med drugim ni strinjala z nekritično podporo slovenskih komunistov Stalinu. Obsojala je tudi pakt med nacistično Hitlerjevo Nemčijo in Stalinovo komunistično Sovjetsko zvezo. Kmalu po začetku vojne je bila izključena iz komunistične partije. Po vojni je bila leta 1947 obtožena narodnega izdajstva in obsojena na dvajsetletno zaporno kazen (...)

Mon, 10. May 2021 at 00:02

104 ogledov

O virusih, Andražu Teršku in Sloveniji
Kaj Andraž Teršek ob vseh tistih knjigah o psihologiji ne najde toliko časa, da bi si pogledal, kakšno je resnično psihično stanje povprečnega "nezadovoljneža", seveda takega, ki je nagnjen k napumpanemu sovraštvu do Janše kot predsednika vlade in k apriornemu nasprotovanju kakršnimkoli ukrepom (več)

Sun, 9. May 2021 at 00:08

162 ogledov

Resnična zgodba nekdanje taksistke, sedaj poslanke Tadeje Šuštar
Kot taksistka sem se zaposlila 27. septembra 2017 in sem bila zaposlena do 1. septembra 2018, kar pomeni, da področje poznam precej dobro. Pogodbo sem podpisala za nedoločen čas za normalen delovni čas, to je 40 ur na teden. Delala sem pet dni na teden po 12 ur – od 6. ure zjutraj do 18. ure zvečer – ob praznikih, sobotah, nedeljah; včasih tudi več, npr. za novo leto, ko je bilo povpraševanje po prevozih ogromno. Edina izjema sta bila meseca maj in junij 2018, ko sem se zaradi volilne kampanje pred državnozborskimi volitvami dogovorila za osemurni delavnik, da sem med tem časom lahko sodelovala v kampanji. Taksisti smo delali neprenehoma – niso nam dovolili niti normalne pol ure za kosilo, za odmor, za malico ali za kavo. Poleg tega so pričakovali od nas, da peremo avte vsak dan oz. vsak drugi dan, s tem da smo to morali opraviti zunaj delovnega časa, torej pred 6. oz. po 18. uri. Nikoli nisem vozila ponoči – tisti, ki so imeli nočne izmene, pa so jih morali prati podnevi. Naše plačilo je sprva znašalo 25 odstotkov, kasneje 30 odstotkov od prometa, kar je pomenilo, da če smo vzeli dopust, se nam je plača avtomatsko znižala, saj v času dopusta nismo delali, torej nismo zaslužili. Plačanih nismo imeli niti nadur niti regresa oz. je bil regres prikazan vsak mesec sproti: kolikor smo zaslužili več od minimalne plače (več)

Sun, 9. May 2021 at 00:06

154 ogledov

Pismo predsednikov držav članic EZ državljanom ob dnevu Evrope
Predsedniki držav članic Evropske unije so po zamisli in na pobudo predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in predsednika Italijanske Republike Sergia Mattarelle ob njunem srečanju v Rimu in kasneje v sodelovanju z vsemi predsedniki in predsednicami držav članic Evropske unije podpisali pismo, naslovljeno na vse prebivalce držav EU (več)

Sun, 9. May 2021 at 00:05

149 ogledov

Evropa, vse najboljše za rojstni dan, brez tebe ni mene in brez mene ni tebe!
Danes je 9. maj in z njim dan Evrope, ko se simbolno spominjamo ideje združevanja držav v Evropsko zvezo. 9. maja 1950 je tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman prebral deklaracijo o združevanju proizvodnje premoga in jekla med evropskimi državami. Deklaracija se je slabo leto dni kasneje, 18. aprila 1951, uresničila v ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo. Vizija ustanovnih očetov je tlakovala pot k miru, svobodi, k večji enotnosti med zgodovinsko sprtimi narodi in k rasti blaginje s socialno dušo. Evangelij je kljub nekaterim zgodovinskim odklonom prepojil evropsko misel o naravni enakosti vseh ljudi – otrok istega Boga, ki jih je Kristus odkupil, ne glede na raso, barvo, razred ali poklic. Vsak ima pravico do osebnega razvoja, dolžnost dela, pravico do zasebne lastnine in lastne misli, pri tem pa je zavezan solidarnosti in povezanosti. Zakon ljubezni in usmiljenja je temelj družbenih razmerjih v krščanski misli. A brez vere v Boga, ki je svobodna skupnost treh oseb (Sv. Trojica), se misel o svobodnem človeku hitro sprevrže v egoizem, moralno sprevrženost in tiranijo do drugače mislečih. Duhovni krščanski temelji so globoki in bogati, če omenimo samo nekatere: sv. Benedikt s svojim: »Moli in delaj« ter izjemnim kulturnim nabojem, sv. Katarina Sienska z ljubeznijo do edinosti Cerkve, sv. Edith Stein s prizadevanjem za judovsko-krščanski dialog, sveta brata Ciril in Metod s spoštovanjem jezika in značilnosti posameznega naroda. Ponosni smo lahko na ustanovne očete Evrope, med njimi je v postopku za božjega služabnika Robert Schuman, ki je svoje življenje posvetil služenju za skupno dobro, iskanju miru in spravi z Nemčijo. Teh temeljev ne moremo zrušiti, ker so nastali po navdihu Svetega Duha (več)

Sun, 9. May 2021 at 00:02

153 ogledov

Prvorojenec vsega stvarstva
Sv. Pavel zelo posrečeno pravi: »Jezus Kristus je prvorojenec vsega stvarstva, kajti v njem je bilo ustvarjeno vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji, vidne in nevidne stvari. … On je začetek, prvorojenec med mrtvimi.« In še dodaja: »Bog je namreč hotel, da se v njem, v Kristusu, naseli vsa polnost in da je po njem spravil s seboj vse stvarstvo.« A ne le stvarstvo, zato sv. Pavel zaključi: »Zdaj pa vas je Bog spravil s seboj po njegovem telesu iz mesa, prek smrti, da bi vas privedel pred svoje obličje svete in brezgrajne« (prim. Kol 1). Osnovne prvine naše vere sorazmerno dobro poznamo, slabše pa jih razumemo. Nemara tudi zato, ker v marsikaj, kar v cerkvi slišimo, ne drezamo, marveč preprosto sprejmemo. S tem seveda ni nič narobe, a je prav, da najbolj samoumevne resnice naše vere vsaj kdaj vzamemo v premislek.  Med najbolj pogoste vsebine oznanjevanja spada tudi ta, zlasti sedaj v velikonočnem času, da je Jezus Kristus vzel nase breme naših grehov.  Križ, ki ga je nesel na Kalvarijo, ne simbolizira le uničujočih posledic zla in naših grehov, nakopičenih v padlem svetu, pač pa je Kristusov križ povzetek vsega zla, odkar svet obstaja. Njegov križ je torej več kot simbol, je nekakšna singularna točka, v kateri skupaj vzdihujeta človek in stvarstvo, zato je neskončno težak. Človek in z njim ves univerzum skupaj čakata na prenovo od znotraj, ko bosta z drugim Kristusovim prihodom po Svetem Duhu dokončno prenovljena nebo in zemlja (več)
Teme
izpostavljeno - desno utrinki dneva dan upora proti okupatorju Domoljubni TIGR 13. maj

Zadnji komentarji

Prijatelji

Bojan  AhlinRoža Karan (Astrologinja)Branko GaberAleš ČerinMatija Gabrovšek

NAJBOLJ OBISKANO

Na Mali gori ena redkih združevalnih proslav