Kdo si drzne ukiniti dan OF kot državni praznik?
Če bi se aktualna vlada slučajno odločila, da sprejme zakon, ki bi dan Osvobodilne fronte (OF) odpravil kot državni praznik, bi sprožila revolucijo. Dvignile bi se partizanske organizacije, skratka ustavilo bi se naše življenje ...
Spletni Časnik

Torek, 27. april 2021 ob 00:05

Odpri galerijo

Josip Vidmar

Če bi se aktualna vlada slučajno odločila, da sprejme zakon, ki bi dan Osvobodilne fronte (OF) odpravil kot državni praznik, bi sprožila revolucijo. Dvignile bi se partizanske organizacije, protestirale bi vse opozicijske stranke in še DeSUS povrhu, naslovnice časopisov bi udarile z vsemi kanoni, z dramatično izjavo bi se oglasili zgodovinarji, ulice bi zasedli vojni invalidi, z eno besedo: ustavilo bi se življenje.

Dan OF, najmanj oskrunjen praznik v zvezi z NOB

Razumljivo, 27. april praznujemo kot dan upora proti okupatorju, ko so se najrazličnejše patriotske organizacije in posamezniki zbrali v Vidmarjevi vili, da bi ustanovili protihitlerjansko koalicijo. Na začetku se ji je sicer reklo Protiimperialistična fronta, toda v vsakem primeru je to najbolj neoskrunjen trenutek NOB.

 
Če je partizanski upor neločljivo povezan s komunistično revolucijo in partijsko diktaturo, je ustanovni sestanek OF simboliziral idejo združevanja različnosti. V letu 1941 so v Osvobodilni fronti sodelovali: Sokoli in komunisti, krščanski socialisti in žensko gibanje Angele Vode, kulturniki in Nagodetova Stara pravda. Ukiniti 27. april kot državni praznik in dela prost dan bi bilo dejanje barbarstva!

Toda v zgodovini se je našel nekdo, ki ga je ukinil, ne da bi kdorkoli protestiral. Kaj šele, da bi izzval revolucijo ali pokopal svojo lastno kariero. Kdo bi lahko bil ta bog nad Slovenci?

A najprej na začetek. Ko sta minili prvi dve leti obnove po vojni, je prišel čas za nove praznike. Božič so še slavili, je pa prezidij Ljudske skupščine Slovenije 23. februarja 1948 sprejel zakon, s katerim je izpostavil dan ustanovitve OF kot najsvetlejšega in najvišjega izmed vseh slovenskih dni.

“Pomeni začetek oboroženega odpora slovenskega ljudstva v boju zoper okupatorja in začetek organiziranja slovenske državnosti.”

Prvo praznovanje OF leta 1945 je zasenčilo vse dogodke doma in po svetu

Tudi prvo praznovanje je bilo epohalno. Ni se končalo pri recitacijah, šolskih proslavah, bakladah po mestih, telovadnih akademijah in slavnostnih govorih. V Unionski dvorani v Ljubljani je bil sklican II. kongres Osvobodilne fronte Slovenije, na katerem so sodelovali vsi, ki so v povojni Sloveniji kaj šteli. A to ni bil praznik, ki ga praznuješ danes, jutri pa že pozabiš nanj. Trajal je namreč in danes in jutri. Še več, zaradi njega se je ustavil čas.

Zadošča, da odpremo tedaj osrednji časopis Ljudsko pravico z datumom 28. april 1948. V nobeni državi na svetu se prejšnji dan ni zgodilo nič omembe vrednega, nihče izmed kraljev ali predsednikov svetovnih držav ni nikamor odpotoval niti se z nikomer srečal, na ta dan so počivale celo nesreče, ujme in poplave, ustavile so se vojne, športne tekme, delovne zmage, celo sovražni klerofašisti in emigracija so na ta dan počivali. Na prvih treh straneh časnika je bil objavljen govor, ki ga je imel na kongresu tovariš Miha Marinko.

Prvo praznovanje OF je bil dan, ki mu ni para v zgodovini. Bilo je tako, kot če bi danes Delo na prvih treh straneh natisnilo praznični govor predsednika državnega zbora!?

Kljub vsemu so namesto dneva OF povzdignili dan vstaje 22. julij

Leta 1951 je zasedala ljudska skupščina LR Slovenije na običajni seji in na njej sprejela zakon, s katerim je postavila 22. julij za slovenski državni praznik.

“22. julija 1941 so se začele na slovenski zemlji prve organizirane partizanske akcije proti fašističnemu okupatorju, ki pomenijo začetek vseljudske revolucije in množične oborožene borbe za osvoboditev slovenskega naroda.”

Spomin na upor se je tako podvojil, poleg idejnega je odtlej prazničen tudi eksekutivni dan, ko so iz partizanskih pušk prileteli prvi streli. In 22. julij je postal dan vstaje. Nič posebnega, nič vratolomnega, samo kakšen pikolovec bi se začudil, da po dnevu aprilske vstaje sedaj praznujemo še julijsko ...

Članek Kdo si drzne ukiniti dan OF kot državni praznik? je objavil Časnik.

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 11. May 2021 at 00:07

20 ogledov

Angela Vode si zasluži spomenik za predano služenje narodu
Angela Vode ena prvih komunistk v Sloveniji, ki je bila v sporu z vodstvom komunistov, ker se med drugim ni strinjala z nekritično podporo slovenskih komunistov Stalinu. Obsojala je tudi pakt med nacistično Hitlerjevo Nemčijo in Stalinovo komunistično Sovjetsko zvezo. Kmalu po začetku vojne je bila izključena iz komunistične partije. Po vojni je bila leta 1947 obtožena narodnega izdajstva in obsojena na dvajsetletno zaporno kazen (...)

Mon, 10. May 2021 at 00:02

104 ogledov

O virusih, Andražu Teršku in Sloveniji
Kaj Andraž Teršek ob vseh tistih knjigah o psihologiji ne najde toliko časa, da bi si pogledal, kakšno je resnično psihično stanje povprečnega "nezadovoljneža", seveda takega, ki je nagnjen k napumpanemu sovraštvu do Janše kot predsednika vlade in k apriornemu nasprotovanju kakršnimkoli ukrepom (več)

Sun, 9. May 2021 at 00:08

162 ogledov

Resnična zgodba nekdanje taksistke, sedaj poslanke Tadeje Šuštar
Kot taksistka sem se zaposlila 27. septembra 2017 in sem bila zaposlena do 1. septembra 2018, kar pomeni, da področje poznam precej dobro. Pogodbo sem podpisala za nedoločen čas za normalen delovni čas, to je 40 ur na teden. Delala sem pet dni na teden po 12 ur – od 6. ure zjutraj do 18. ure zvečer – ob praznikih, sobotah, nedeljah; včasih tudi več, npr. za novo leto, ko je bilo povpraševanje po prevozih ogromno. Edina izjema sta bila meseca maj in junij 2018, ko sem se zaradi volilne kampanje pred državnozborskimi volitvami dogovorila za osemurni delavnik, da sem med tem časom lahko sodelovala v kampanji. Taksisti smo delali neprenehoma – niso nam dovolili niti normalne pol ure za kosilo, za odmor, za malico ali za kavo. Poleg tega so pričakovali od nas, da peremo avte vsak dan oz. vsak drugi dan, s tem da smo to morali opraviti zunaj delovnega časa, torej pred 6. oz. po 18. uri. Nikoli nisem vozila ponoči – tisti, ki so imeli nočne izmene, pa so jih morali prati podnevi. Naše plačilo je sprva znašalo 25 odstotkov, kasneje 30 odstotkov od prometa, kar je pomenilo, da če smo vzeli dopust, se nam je plača avtomatsko znižala, saj v času dopusta nismo delali, torej nismo zaslužili. Plačanih nismo imeli niti nadur niti regresa oz. je bil regres prikazan vsak mesec sproti: kolikor smo zaslužili več od minimalne plače (več)

Sun, 9. May 2021 at 00:06

154 ogledov

Pismo predsednikov držav članic EZ državljanom ob dnevu Evrope
Predsedniki držav članic Evropske unije so po zamisli in na pobudo predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in predsednika Italijanske Republike Sergia Mattarelle ob njunem srečanju v Rimu in kasneje v sodelovanju z vsemi predsedniki in predsednicami držav članic Evropske unije podpisali pismo, naslovljeno na vse prebivalce držav EU (več)

Sun, 9. May 2021 at 00:05

149 ogledov

Evropa, vse najboljše za rojstni dan, brez tebe ni mene in brez mene ni tebe!
Danes je 9. maj in z njim dan Evrope, ko se simbolno spominjamo ideje združevanja držav v Evropsko zvezo. 9. maja 1950 je tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman prebral deklaracijo o združevanju proizvodnje premoga in jekla med evropskimi državami. Deklaracija se je slabo leto dni kasneje, 18. aprila 1951, uresničila v ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo. Vizija ustanovnih očetov je tlakovala pot k miru, svobodi, k večji enotnosti med zgodovinsko sprtimi narodi in k rasti blaginje s socialno dušo. Evangelij je kljub nekaterim zgodovinskim odklonom prepojil evropsko misel o naravni enakosti vseh ljudi – otrok istega Boga, ki jih je Kristus odkupil, ne glede na raso, barvo, razred ali poklic. Vsak ima pravico do osebnega razvoja, dolžnost dela, pravico do zasebne lastnine in lastne misli, pri tem pa je zavezan solidarnosti in povezanosti. Zakon ljubezni in usmiljenja je temelj družbenih razmerjih v krščanski misli. A brez vere v Boga, ki je svobodna skupnost treh oseb (Sv. Trojica), se misel o svobodnem človeku hitro sprevrže v egoizem, moralno sprevrženost in tiranijo do drugače mislečih. Duhovni krščanski temelji so globoki in bogati, če omenimo samo nekatere: sv. Benedikt s svojim: »Moli in delaj« ter izjemnim kulturnim nabojem, sv. Katarina Sienska z ljubeznijo do edinosti Cerkve, sv. Edith Stein s prizadevanjem za judovsko-krščanski dialog, sveta brata Ciril in Metod s spoštovanjem jezika in značilnosti posameznega naroda. Ponosni smo lahko na ustanovne očete Evrope, med njimi je v postopku za božjega služabnika Robert Schuman, ki je svoje življenje posvetil služenju za skupno dobro, iskanju miru in spravi z Nemčijo. Teh temeljev ne moremo zrušiti, ker so nastali po navdihu Svetega Duha (več)

Sun, 9. May 2021 at 00:02

153 ogledov

Prvorojenec vsega stvarstva
Sv. Pavel zelo posrečeno pravi: »Jezus Kristus je prvorojenec vsega stvarstva, kajti v njem je bilo ustvarjeno vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji, vidne in nevidne stvari. … On je začetek, prvorojenec med mrtvimi.« In še dodaja: »Bog je namreč hotel, da se v njem, v Kristusu, naseli vsa polnost in da je po njem spravil s seboj vse stvarstvo.« A ne le stvarstvo, zato sv. Pavel zaključi: »Zdaj pa vas je Bog spravil s seboj po njegovem telesu iz mesa, prek smrti, da bi vas privedel pred svoje obličje svete in brezgrajne« (prim. Kol 1). Osnovne prvine naše vere sorazmerno dobro poznamo, slabše pa jih razumemo. Nemara tudi zato, ker v marsikaj, kar v cerkvi slišimo, ne drezamo, marveč preprosto sprejmemo. S tem seveda ni nič narobe, a je prav, da najbolj samoumevne resnice naše vere vsaj kdaj vzamemo v premislek.  Med najbolj pogoste vsebine oznanjevanja spada tudi ta, zlasti sedaj v velikonočnem času, da je Jezus Kristus vzel nase breme naših grehov.  Križ, ki ga je nesel na Kalvarijo, ne simbolizira le uničujočih posledic zla in naših grehov, nakopičenih v padlem svetu, pač pa je Kristusov križ povzetek vsega zla, odkar svet obstaja. Njegov križ je torej več kot simbol, je nekakšna singularna točka, v kateri skupaj vzdihujeta človek in stvarstvo, zato je neskončno težak. Človek in z njim ves univerzum skupaj čakata na prenovo od znotraj, ko bosta z drugim Kristusovim prihodom po Svetem Duhu dokončno prenovljena nebo in zemlja (več)
Teme
27 april dan of josip vidmar

Zadnji komentarji

Prijatelji

Bojan  AhlinRoža Karan (Astrologinja)Branko GaberAleš ČerinMatija Gabrovšek

NAJBOLJ OBISKANO

Kdo si drzne ukiniti dan OF kot državni praznik?