Ifigenija Zagoričnik Simonovič ustvarja že petdeset let::

»Velikokrat ne začutim sama sebe. Če lahko pesem napišem, priznam, da sem živa, in vem, da je to dar.«

V četrtek, 15. aprila, je imela v okviru Društva Finžgarjeva galerija v Trnovem v Ljubljani literarni večer pesnica, lončarka, esejistka in nekdanja predsednica slovenskega PEN Ifigenija Zagoričnik Simonović. Seveda po povezavi prek Zooma. Nekaj poslušalcev in tehničnega osebja je bilo navzočih v dvorani, drugi smo se povezali prek Zooma. To je bil v zadnjih letih eden njenih redkih nastopov. Ne bere več javno svojih pesmi, ker se nekako ne najde med mlajšimi ustvarjalci. Na prireditvi je brala le pesmi, ki še niso izšle v zbirkah, saj pri nas založbe sklepajo takšne pogodbe, da pesnik po izidu knjige ne sme več javno brati pesmi, ki so v njej.

Na literarnem večeru je Ifigenija Zagoričnik Simonović tudi pripovedovala o sebi in svojem ustvarjanju. Leposlovje objavlja že petdeset let. Poleg objavljanja v periodiki je izdala več pesniških zbirk za odrasle in zbirk esejev. Napisala je nekaj iger za otroke, pravljic in pesmi, ki so izšle v zbirki, več pa je objavljenih tudi v periodiki za otroke: v Cicibanu.

Vitomil Zupan je Ifigeniji veliko pomagal 

Ifigenija Simonović je bila rojena leta 1953 kot Eva Batič. Bila je nezakonski otrok in bila zaradi tega marsikje deležna poniževanja in sramotenja. Čez nekaj let se je njena mama poročila s Francijem Zagoričnikom in rodila še njena polbrata. Ifigenija je imela težko otroštvo in je takrat, ko je začela študirati, odšla od doma in se najprej za pomoč obrnila na Vitomila Zupana, ki ga je srečala že nekaj let prej na počitnicah v Portorožu. Izpovedala se mu je, razumel jo je, ni je prizadel, ampak ji je veliko pomagal. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomirala iz slovenščine in primerjalne književnosti, vedno pa je imela veselje tudi za druge umetnostne panoge.

V Anglijo jo je potegnila ljubezen, ki ji je tudi dala iznajdljivost, da je tam lahko ustvarjala

Potem jo je ljubezen zanesla v Veliko Britanijo, kjer se je poročila z Veseljkom Simonovićem in končala še Višjo šolo za umetno obrt. Veliko je oblikovala keramiko. Posodo gleda kritično; sprašuje se, ali je vredna toliko, kot misli. V Anglijo je prišla z osnovnošolsko angleščino, tako da na pisanje poezije na začetku ni mislila, pri oblikovanju keramike pa ni važno, kako dobro človek obvlada angleščino.

»Ko sem šla prodajat svoje posode in jih razstavila, je bilo prvo vprašanje: Od kod so te posode? Še vedno sem jaz sama, čeprav sem delala šolo v tujini.«

V Angliji kot besedna ustvarjalka zaradi jezika dolgo ni mogla delati, čeprav je sodelovala z avtorji, ki so organizirali pesniško olimpijado. Prav pred kratkim pa je bila njena pesem objavljena v Guardianu ...

Prispevek Ifigenija Zagoričnik Simonović – lončarka, esejistka in pesnica, ustvarja že petdeset let je objavil Časnik.