Kdor hoče oznanjati resnico vere, mora prej zaznati dušo tistega, ki mu oznanja
Tomažev dvom ni izhajal iz tega, da se je oddaljil od skupnosti apostolov, o čemer tako pogosto moraliziramo. Tomaž ni bil notorični dvomljivec, ki bi za vse zahteval materialne dokaze, pač pa je dvomil povsem tako kot vsi drugi apostoli.
Spletni Časnik

Nedelja, 11. april 2021 ob 00:02

Odpri galerijo

Milan Knep

Prvo Jezusovo prikazanje na velikonočni večer je, psihološko gledano, potekalo po izjemno natančnem scenariju, po zakonitosti, ki jo mora upoštevati vsakdo, ki se v tem ali onem poklicu ukvarja z ljudmi, še posebej pa to velja za oznanjevalce evangelija. Tega procesa, ki smo ga na kratko opisali, apostol Tomaž tisti večer ni doživel, ker ga ni bilo zraven, pač pa so mu o doživetju srečanja z Jezusom pripovedovali drugi učenci, pravi evangelist Janez. Seveda brez uspeha, Tomaža niso prepričali.

Ko govorimo o Tomažu, se vedno znova pokaže, da ga ne razumemo 

Opisujemo ga kot nekakšnega obupanca, ki se je po Jezusovem porazu na križu ločil od skupnosti in šel po svoje. Iz tega potegnemo nauk, da je za vernika skupnost nepogrešljiva, da vere zunaj občestva ni mogoče živeti. Nauk podkrepimo še z moralno noto, ki označi vsako oddaljevanje od skupnosti za moralno slabo dejanje. S tem ustvarjamo neupravičen pritisk na tiste, ki so nekoliko bolj samosvoji in avtonomni, zato se pravilom, ki jih postavljajo verske avtoritete in skupnosti, težko podrejajo. Vlogo skupnosti radi poenostavljamo. Ne upoštevamo, da vsaka skupnost kristjanov še ni občestvo verujočih v Kristusa: lahko ima namreč elemente sekte in čustvenih manipulacij.

Še pogosteje pa Tomaža označimo za dvomljivca, zaradi česar neupravičeno sklepamo:

Če je dvomil sv. Tomaž, ki je bil dolgo z Jezusom, če je dvomil on, ki je bil svetnik, se lahko z njim poistovetim in si vsaj nekaj verskega dvoma dovolim tudi sam.

Tomaž sploh ni imel verskih dvomov, kot navadno mislimo, pri njem je šlo za psihološko umanjkanje izkustva, kakršnega so imeli drugi učenci

Tomažev dvom ni izhajal iz tega, da se je oddaljil od skupnosti apostolov, o čemer tako pogosto moraliziramo. Tomaž ni bil notorični dvomljivec, ki bi za vse zahteval materialne dokaze, pač pa je dvomil povsem tako kot vsi drugi apostoli, vključno s tistima dvema, ki sta Jezusa srečala na poti v Emavs. Ni torej dvomil ne bolj ne manj kot kdor koli od učencev in žensk. Tomaž do osmega dne po vstajenju namreč ni doživel procesa prvega Jezusovega srečanja z apostoli po vstajenju. Pri njem je šlo za psihološko umanjkanje izkustva, kakršnega so imeli drugi učenci. Če bi Tomaž že na velikonočni večer slišal pozdrav – Mir vam bodi –, če bi doživel tudi vse drugo, kar je sledilo, bi se obnašal povsem tako kot drugi učenci. A očitno je Božja Previdnost namesto enega skupnega srečanja Jezusa z apostoli zasnovala dve in s tem omogočila več izvirnih duhovnih sporočil.

Osmi dan po vstajenju je Tomaž tudi na sebi občutil ves proces, kako se Vstali Jezus korak za korakom približuje začudenim učencem. Ta proces je bil drugim učencem znan že od prejšnje nedelje.

Tomaž je takoj uvidel, da Jezus v njegovi duši natančno zaznava strah in dvom, kot je to zaznal osem dni prej pri drugih učencih.

Zato so sledili isti koraki kot en teden prej. In kot so se preteklo nedeljo učenci okoli mize veselili z Jezusom, se je spoznanja, da vidi pravega Jezusa, osem dni pozneje razveselil tudi sv. Tomaž ...

Prispevek Kdor hoče oznanjati resnico vere, mora prej zaznati dušo tistega, ki mu oznanja je objavil Časnik.

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 11. May 2021 at 00:07

20 ogledov

Angela Vode si zasluži spomenik za predano služenje narodu
Angela Vode ena prvih komunistk v Sloveniji, ki je bila v sporu z vodstvom komunistov, ker se med drugim ni strinjala z nekritično podporo slovenskih komunistov Stalinu. Obsojala je tudi pakt med nacistično Hitlerjevo Nemčijo in Stalinovo komunistično Sovjetsko zvezo. Kmalu po začetku vojne je bila izključena iz komunistične partije. Po vojni je bila leta 1947 obtožena narodnega izdajstva in obsojena na dvajsetletno zaporno kazen (...)

Mon, 10. May 2021 at 00:02

104 ogledov

O virusih, Andražu Teršku in Sloveniji
Kaj Andraž Teršek ob vseh tistih knjigah o psihologiji ne najde toliko časa, da bi si pogledal, kakšno je resnično psihično stanje povprečnega "nezadovoljneža", seveda takega, ki je nagnjen k napumpanemu sovraštvu do Janše kot predsednika vlade in k apriornemu nasprotovanju kakršnimkoli ukrepom (več)

Sun, 9. May 2021 at 00:08

162 ogledov

Resnična zgodba nekdanje taksistke, sedaj poslanke Tadeje Šuštar
Kot taksistka sem se zaposlila 27. septembra 2017 in sem bila zaposlena do 1. septembra 2018, kar pomeni, da področje poznam precej dobro. Pogodbo sem podpisala za nedoločen čas za normalen delovni čas, to je 40 ur na teden. Delala sem pet dni na teden po 12 ur – od 6. ure zjutraj do 18. ure zvečer – ob praznikih, sobotah, nedeljah; včasih tudi več, npr. za novo leto, ko je bilo povpraševanje po prevozih ogromno. Edina izjema sta bila meseca maj in junij 2018, ko sem se zaradi volilne kampanje pred državnozborskimi volitvami dogovorila za osemurni delavnik, da sem med tem časom lahko sodelovala v kampanji. Taksisti smo delali neprenehoma – niso nam dovolili niti normalne pol ure za kosilo, za odmor, za malico ali za kavo. Poleg tega so pričakovali od nas, da peremo avte vsak dan oz. vsak drugi dan, s tem da smo to morali opraviti zunaj delovnega časa, torej pred 6. oz. po 18. uri. Nikoli nisem vozila ponoči – tisti, ki so imeli nočne izmene, pa so jih morali prati podnevi. Naše plačilo je sprva znašalo 25 odstotkov, kasneje 30 odstotkov od prometa, kar je pomenilo, da če smo vzeli dopust, se nam je plača avtomatsko znižala, saj v času dopusta nismo delali, torej nismo zaslužili. Plačanih nismo imeli niti nadur niti regresa oz. je bil regres prikazan vsak mesec sproti: kolikor smo zaslužili več od minimalne plače (več)

Sun, 9. May 2021 at 00:06

154 ogledov

Pismo predsednikov držav članic EZ državljanom ob dnevu Evrope
Predsedniki držav članic Evropske unije so po zamisli in na pobudo predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in predsednika Italijanske Republike Sergia Mattarelle ob njunem srečanju v Rimu in kasneje v sodelovanju z vsemi predsedniki in predsednicami držav članic Evropske unije podpisali pismo, naslovljeno na vse prebivalce držav EU (več)

Sun, 9. May 2021 at 00:05

149 ogledov

Evropa, vse najboljše za rojstni dan, brez tebe ni mene in brez mene ni tebe!
Danes je 9. maj in z njim dan Evrope, ko se simbolno spominjamo ideje združevanja držav v Evropsko zvezo. 9. maja 1950 je tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman prebral deklaracijo o združevanju proizvodnje premoga in jekla med evropskimi državami. Deklaracija se je slabo leto dni kasneje, 18. aprila 1951, uresničila v ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo. Vizija ustanovnih očetov je tlakovala pot k miru, svobodi, k večji enotnosti med zgodovinsko sprtimi narodi in k rasti blaginje s socialno dušo. Evangelij je kljub nekaterim zgodovinskim odklonom prepojil evropsko misel o naravni enakosti vseh ljudi – otrok istega Boga, ki jih je Kristus odkupil, ne glede na raso, barvo, razred ali poklic. Vsak ima pravico do osebnega razvoja, dolžnost dela, pravico do zasebne lastnine in lastne misli, pri tem pa je zavezan solidarnosti in povezanosti. Zakon ljubezni in usmiljenja je temelj družbenih razmerjih v krščanski misli. A brez vere v Boga, ki je svobodna skupnost treh oseb (Sv. Trojica), se misel o svobodnem človeku hitro sprevrže v egoizem, moralno sprevrženost in tiranijo do drugače mislečih. Duhovni krščanski temelji so globoki in bogati, če omenimo samo nekatere: sv. Benedikt s svojim: »Moli in delaj« ter izjemnim kulturnim nabojem, sv. Katarina Sienska z ljubeznijo do edinosti Cerkve, sv. Edith Stein s prizadevanjem za judovsko-krščanski dialog, sveta brata Ciril in Metod s spoštovanjem jezika in značilnosti posameznega naroda. Ponosni smo lahko na ustanovne očete Evrope, med njimi je v postopku za božjega služabnika Robert Schuman, ki je svoje življenje posvetil služenju za skupno dobro, iskanju miru in spravi z Nemčijo. Teh temeljev ne moremo zrušiti, ker so nastali po navdihu Svetega Duha (več)

Sun, 9. May 2021 at 00:02

153 ogledov

Prvorojenec vsega stvarstva
Sv. Pavel zelo posrečeno pravi: »Jezus Kristus je prvorojenec vsega stvarstva, kajti v njem je bilo ustvarjeno vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji, vidne in nevidne stvari. … On je začetek, prvorojenec med mrtvimi.« In še dodaja: »Bog je namreč hotel, da se v njem, v Kristusu, naseli vsa polnost in da je po njem spravil s seboj vse stvarstvo.« A ne le stvarstvo, zato sv. Pavel zaključi: »Zdaj pa vas je Bog spravil s seboj po njegovem telesu iz mesa, prek smrti, da bi vas privedel pred svoje obličje svete in brezgrajne« (prim. Kol 1). Osnovne prvine naše vere sorazmerno dobro poznamo, slabše pa jih razumemo. Nemara tudi zato, ker v marsikaj, kar v cerkvi slišimo, ne drezamo, marveč preprosto sprejmemo. S tem seveda ni nič narobe, a je prav, da najbolj samoumevne resnice naše vere vsaj kdaj vzamemo v premislek.  Med najbolj pogoste vsebine oznanjevanja spada tudi ta, zlasti sedaj v velikonočnem času, da je Jezus Kristus vzel nase breme naših grehov.  Križ, ki ga je nesel na Kalvarijo, ne simbolizira le uničujočih posledic zla in naših grehov, nakopičenih v padlem svetu, pač pa je Kristusov križ povzetek vsega zla, odkar svet obstaja. Njegov križ je torej več kot simbol, je nekakšna singularna točka, v kateri skupaj vzdihujeta človek in stvarstvo, zato je neskončno težak. Človek in z njim ves univerzum skupaj čakata na prenovo od znotraj, ko bosta z drugim Kristusovim prihodom po Svetem Duhu dokončno prenovljena nebo in zemlja (več)
Teme
duhovnost mnenja z mero apostol tomaž bela nedelja milan knep

Zadnji komentarji

Prijatelji

Bojan  AhlinRoža Karan (Astrologinja)Branko GaberAleš ČerinMatija Gabrovšek

NAJBOLJ OBISKANO

Kdor hoče oznanjati resnico vere, mora prej zaznati dušo tistega, ki mu oznanja