Če bi posledice totalitarne morije v slovenskem narodu zdravili s sredstvi, ki jih priporoča apostol Pavel, potem ne bi v strahu trepetali, kam nas bo odneslo naraščajoče nasilje, ki smo mu danes priče v vseh mogočih oblikah. Pod pritiskom težke situacije s covidom so se spet izraziteje prikazale zlovešče »razvaline preteklih rodov«. Pometanje krvoločne umazanije pod režimsko preprogo se nam maščuje v najbolj nepravem času stiske s pandemijo.
Zamolčano zlo bremeni vse, tudi najmlajše generacije, in zdi se pomenljivo, da Rog zdaj ni samo eden, Roga sta že dva. Prvi, Kočevski, nas ni zares pretresel in nismo dojeli grozovite zgodovinske lekcije. Tako o naši sistemski patologiji kriči že drugi Rog, tokrat sredi Ljubljane.
Spet se dvigajo nevarne sile, ki za uresničevanje svojih načrtov potrebujejo kaotične razmere. Kot vsa zahodna civilizacija smo tudi mi v dekadentnem zatonu, vrednotni sistemi pospešeno razpadajo in med njimi je na žalost tudi krščanstvo. Žagamo si vejo, na kateri sedimo …
Članek Trpljenje se rima na vstajenje je objavil Časnik.
