Prav razum in znanje inženirjev omogoča Greti Thunberg, da se vozi po svetu z vrhunsko jadrnico in se gre podnebni aktivizem!

Pred kratkim je na moj elektronski naslov priromal zapis, da so, citiram, »pod pretvezo epidemije Covid-19 v mnogih primerih kršene neodtujljive pravice državljanov«, s pripisom mojega znanca, da pa morda je nekaj na tem. Mislim, da je že s ščepcem zdrave pameti mogoče ugotoviti, da so t. i. neodtujljive pravice državljanov v primeru pandemije omejene zaradi skrbi za življenje samo. Če smo v čolnu, v katerega prodira voda, potem pač skušamo mašiti odprtine. Zato so vse druge dejavnosti omejene in – če se že hočemo tako izražati – je »pravica do njih kršena«.

Pomislek ob pričevanju zdravnice

Morda se ne bi niti oglasil, če ne bi imel sorodnice, ki je zadnja dva meseca na infekcijski kliniki kot ena od zdravnic v živo videla in doživela posledice covida-19. Ob tem spoznanju bi ob zgoraj zapisanem citatu in ob izjavah raznih »kolesarskih protestnikov« podobno kot pri ljubiteljih »teorije o ploščati Zemlji« najraje zamahnil z roko, če ne bi bile stvari v resnici bolj zapletene in, žal, resne. Na spletu je mogoče videti ob protivladnih protestih tudi plakat z napisom »Smrt janšizmu, svoboda narodu.« O morbidnosti pozivov k usmrtitvi sem pisal že pred časom in takrat zapisanemu ni kaj novega dodati. Zato pa me te dni vznemirja vprašanje, zakaj je tako enostavno podleči vabljivosti kake utvare in kako se temu upreti.

Nacionalsocializem za ponazoritev

Naj ponazorim svojo misel na dveh primerih. Prvi, ki mi pride na misel, sega v 20. stoletje, ki si ga bo zgodovina zapomnila po treh totalitarizmih (komunizem, fašizem, nacionalsocializem). Takrat so zrasli tudi izredni moški in ženske, ki so lahko pričevalci tudi danes. Zlasti se mi zdi pomembno poudariti, da so imeli in razvili izredno sposobnost razločevanja. Eden izmed njih je gotovo nemški evangeličanski pastor Dietrich Bonhoeffer (1906–1945). Hitlerja je že leta 1933 ob prevzemu oblasti imenoval z znamenito besedno igro »zapeljivec« (nemško Verführer). Ni se bal aktivno nasprotovati Hitlerju, kar je tik pred koncem druge svetovne vojne plačal z življenjem in tako s svojim mučeništvom in s svojim celotnim življenjem jasno pokazal, da je razločevanje zla mogoče in je za kristjana celo nujna naloga.

Nacionalsocializem preveč robat, prikladnejši socializem

Najbrž je bil nacionalsocializem preveč robat, da bi mu uspelo ohraniti dolgo življenje. Zato pa je zapeljivost komunizma – oziroma socializma – ostala živa tudi po njegovem navideznem koncu pred tridesetimi leti. Da bi bolje razumeli, zakaj je tako, bom segel še malo nazaj in se bom ustavil pri pisatelju Dostojevskem, ki je že v 19. stoletju v svojih romanih, še posebej v romanih Bratje Karamazovi in Besi,  opisal bistvo zla in njegovo zapeljivost, kot jo je med drugim zaznal v komunizmu in socializmu. Pa naj govorijo kar naslednji odlomki sami:

»… kajti socializem ni samo delavsko vprašanje ali vprašanje tako imenovanega četrtega stanu, ampak največ ateistično vprašanje, vprašanje sedanjega utelešenja ateizma, vprašanje babilonskega stolpa, ki ga grade ravno brez boga …« (Bratje Karamazovi, s. 33).

»… pravzaprav se vseh teh socialistov-anarhistov, brezbožnikov in revolucionarjev ne bojimo posebno … Je pa med njimi nekaj posebnih ljudi, čeprav ne mnogo, to so tisti, ki verujejo v boga in so kristjani, obenem pa socialisti. Prav teh se najbolj bojimo, to so vam strašni ljudje! Socialist-kristjan je strašnejši od socialista-brezbožca …« (Bratje Karamazovi, s. 80).

»… sam ne vem, zakaj so vsi ti zakrknjeni socialisti in komunisti obenem tudi tako nezaslišani stiskači, pridobitniki, lastniki, in še celo tako je, da je človek tem hujši lastnik, čim večji socialist je …« (Besi, s. 78).

»… pri tem pa je tudi nekaj sovraštva … Ti bi bili prvi strašno nesrečni, če bi se Rusija kaj vem kako na lepem predrugačila, pa čeprav tako, kakor si sami želijo, in bi kaj vem kako na vsem lepem postala neskončno bogata in srečna. Potlej bi ne imeli nikogar več, da bi ga sovražili, nikogar več, da bi pljuvali nanj, nikogar več, da bi se norčevali iz njega. V vsem tem je samo ljubo živalsko, brezmejno sovraštvo do Rusije, ki se jim je zažrlo v organizem …« (Besi, s. 139)

»… če hočeš dati resnici nekaj videza resnice, ji je treba primešati malo laži …« (Besi, s. 218).

»… da je v bistvu naš nauk zanikanje časti in da je z odkritosrčno pravico do brezčastnosti najlaže potegniti za seboj Rusa …« (Besi, s. 389).

Kdor mi bo sedaj očital, da sem iztrgal odlomke iz konteksta, si lahko prebere oba romana tudi v celoti. Ob zapisanem ne morem spregledati vzporednic z današnjo Slovenijo niti ne s tisto polpreteklo; bralec naj besedo Rusija v ustreznem sklonu nadomesti s Slovenijo in bo zlahka prepoznal aktualnost besedila.

Civilizacijo je ustvaril razum

Kaj ob tem sploh še zapisati za konec? Verjamem v moč razuma, kajti razum je ustvaril našo civilizacijo. Bralcem priporočam odlično knjigo Rodneyja Starka ter nič manj dobro knjigo, ki jo je napisal David Bentley Hart, in ju navajam med viri. Uporaba razuma je pripeljala do silovitega napredka od industrijske revolucije dalje. Prav razumsko znanje inženirjev omogoča Greti, da se vozi po svetu z vrhunsko jadrnico in se gre podnebni aktivizem; in če bomo iznašli cepivo, ga bomo s pomočjo znanja!

Prav razum – tokrat naše JJ-vlade – je omogočil levičarskim aktivistom in drugim, da se vozijo po nekaterih slovenskih mestih, kar se zdi površnemu opazovalcu lahko nedolžna reč, češ naj se tam izpostavljajo, lahko se kdo tudi smeši s svojim protestom. Žal pa je treba opozoriti, da s svojim vedenjem kršijo odlok vlade in ogrožajo zdravje nas vseh.

Še bolj pa je treba opozoriti, da tisti, ki nosijo plakate s pozivi na usmrtitev, odpirajo vrata zlu. Vsi ga poznamo iz znanega pregovora, da kdor seje veter, žanje vihar. Temu zakonu ulice pa se je treba upreti. Predvsem z zavedanjem zla, ki lahko tako vstopa v našo družbo. Upreti se je treba z združenim znanjem, ki naj služi blaginji vseh nas, z znanjem, ki bo ZA, ne PROTI.

Rešila jo bo razumu pridružena molitev

Seveda vem, da spremlja vsak razvoj tudi senčna plat. Zavedam se, da je ta »inženirska« civilizacija zašla tudi na stranpoti in zakrivila vsem znano onesnaženje planeta ter še marsikaj hujšega, ampak prav razum in vrhunsko znanje lahko to tudi popravita, če ju cepimo na mladiko etičnosti, kot je nekoč na Višarjah povedal pokojni akademik dr. Jože Trontelj!

Zaradi tega ob vseh »aferah« in »zarotah« zagovarjam moč argumentov proti argumentu moči, saj slednji vodi v kaos, kaos pa v nasilne revolucionarne spremembe, ki jih Sloveniji res ni treba še enkrat doživeti.

Še predobro pa se zavedam tudi tega, da razum sam ni dovolj. Napuh ali kak drug Zapeljivec lahko napade tudi razum. Tu pa najde ob sprotnem izobraževanju in resnični nujnosti vgrajene etike mesto tudi molitev za dar razločevanja, kot je lepo zapisal pater Tomaš Špidlik v knjigi Umetnost očiščevanja srca.

The post Esej o zapeljivosti in zapeljivcih appeared first on Časnik.