Danes, po toliko družbenih zablodah, ki smo jim bili priče, po tolikšnem trpljenju ljudi po drugi svetovni vojni in potem še naprej v času rojevanja demokracije bi vendarle morali dojeti, da s stalnim prepiranjem ne moremo živeti, da tudi v Sloveniji obstajamo ljudje, ki cenimo življenje in medsebojno sobivanje in se zavedamo, da smo v času in prostoru odgovorni za domovino ter zlasti v dobi okužbe tudi drug za drugega. Čas bi že bil, da se med seboj prenehamo tako nekulturno in neplodno obrekovati.
Odkar smo sredi marca dobili novo vlado pod vodstvo Janeza Janše, moramo v javnih medijih gledati in poslušati strašno obrekovanje, kar počnejo ljudje iz prejšnje Šarčeve vlade kot tudi ljudje iz starih partijskih struktur. Takšno zmerjanje posameznih funkcionarjev, celotne vlade in njenega predsednika takoj po prisegi je neokusno že samo na sebi. Neokusno je tudi povezovanje družinskih članov posameznih funkcionarjev z njihovim službenim delovanjem. Vse to je kakor nekaj novega.
Treba je bilo reševati življenja
Zato se ne čudimo poslancu N.Si – KD Jožefu Horvatu, ki je pred tv-kamero izrekel pomembno misel (navajam po spominu):
»Kako je mogoče, da razumen človek postavlja vprašanje o morebitnih nepravilnostih pri naročanju nujne medicinske opreme za zdravljenje nevarno okuženih ljudi?«
Ko se je to dogajalo, je šlo za reševanje obolelih ljudi, ne za politične spore ali za kupčkanje z denarjem. Ljudje na položajih, predvsem odgovorni ministri na čelu s predsednikom, so dali od sebe vse, kar je mogoče, da bi čim uspešneje reševali življenja. Danes, po toliko družbenih zablodah, ki smo jim bili priče, po tolikšnem trpljenju ljudi po drugi svetovni vojni in potem še naprej v času rojevanja demokracije bi vendarle morali dojeti, da s stalnim prepiranjem ne moremo živeti, da tudi v Sloveniji obstajamo ljudje, ki cenimo življenje in medsebojno sobivanje in se zavedamo, da smo v času in prostoru odgovorni za domovino ter zlasti v dobi okužbe tudi drug za drugega. Čas bi že bil, da se med seboj prenehamo tako nekulturno in neplodno.
Dolge metle za pometanje pred pragi drugih
Se razume, da mora vsakdo pometati tudi pred svojim pragom. Ljudje s tako imenovane levice – bolje bi bilo, če bi govorili, da so ljudje s postkomunistično miselnostjo – so glede brezobzirnosti do drugih neprekosljivi. Agresivnost, polresnice ali celo laži so njihovo glavno orožje, vse pa je podedovano od stare Partije. Ljudje z desnice vsega tega »orodja« nimamo niti si ga ne želimo. Naše delovanje je naslonjeno na objektivna dejstva, na željo po dobrem za nas vse. A ker smo v glavnem v defenzivi, ko se moramo kar naprej braniti pred brezobzirnimi napadi, se temu ali onemu dogodi, da tudi uporabi delček zgoraj omenjene metode. Če pride do česa takšnega, je treba opustiti.
Dober javni delavec skrbno spremlja razmere
Na desnici pa imamo druge medsebojne težave. Če o njih govorim, ne mislim na zamere iz preteklosti, kajti dobronameren javni delavec ali politik lahko raste in se uveljavlja skozi čas in se spreminja. Vsakokratne dogodke in razmere skrbno spremlja, dojame in z njimi gradi svoj politični svet. Vsak malo po svoje, kar je (več ---)