Vlada se mora zdaj na življenje in smrt boriti na gladiatorski sceni, ki jo aranžirajo spretni netilci neštetih afer
Pričakovali bi, da se bomo skupaj veselili, ker smo ušli najhujšemu, da bomo zadovoljni in hvaležni za modro vodenje in za ljudi, ki so dali vse od sebe za obvladovanje nevarne situacije. To bi bilo normalno in zrelo, da cenimo skrb za skupno dobro.
Spletni Časnik

Petek, 8. maj 2020 ob 00:06

Odpri galerijo

Vlada se mora zdaj na življenje in smrt boriti na gladiatorski sceni, ki jo aranžirajo spretni netilci sovraštva, neštetih afer in strupenih zdrah.

Ko sem dr. Jožetu Dežmanu pred sedmimi leti prvič pripovedovala o idejah za pobudo Vseposvojitev, me je posvaril:

»Vsakogar, ki se ubada s problematiko naše polpreteklosti, čaka vloga gladiatorja. Sam se moraš boriti z najrazličnejšimi krvoločnimi nasprotniki, množica pa vse skupaj opazuje in niti s prstom ne migne.«

Točno to smo gledali, denimo, predlansko poletje ob pogromu proti dr. Jožetu Možini zaradi televizijskega pogovora z dr. Jožetom Dežmanom. Tistih nekaj deset pisem, ki sta jih »strašna Jožeta« dobila v podporo, pač ni bilo dovolj, da bi se sprožil zdravilni proces refleksije naših totalitarnih usedlin.

Vlada v gladiatorski areni

Danes v gladiatorski areni gledamo slovensko vlado. Že minuto po prisegi se je morala z vso silo spoprijeti z neznano in smrtonosno epidemijo koronavirusne bolezni 19. Grozeče krivulje eksponentne rasti prizadetosti so zaradi sprejemanja učinkovitih ukrepov, požrtvovalnega truda in sodelovanja na vso srečo ostale položne. Pričakovali bi, da se bomo skupaj veselili, ker smo ušli najhujšemu, da bomo zadovoljni in hvaležni za modro vodenje in za ljudi, ki so dali vse od sebe za obvladovanje nevarne situacije. To bi bilo normalno in zrelo, saj bi pokazali, da prepoznamo in cenimo skrb za skupno dobro. Hkrati pa bi si z osredotočenostjo na točke uspešnosti nabrali prepotrebnih moči za spopad z morebitnimi novimi valovi epidemije in za premagovanje neslutenih ekonomskih problemov.

A žal ni tako. Vlada se mora zdaj na življenje in smrt boriti na gladiatorski sceni, ki jo aranžirajo spretni netilci sovraštva, neštetih afer in strupenih zdrah. Množica pa se vkopava v dve nasprotujoči si bojni liniji.

So bremena preteklosti primerno odložena?

Nakazujejo se strašljive zgodovinske paralele. Ugibamo lahko, kako drugače bi bilo pri nas in kaj vse bi nam bilo prihranjeno, če med drugo svetovno vojno ne bi bili udarjeni še z revolucijo. Slovenci ne bi bili tako zelo razklani. Lahko bi ostali složni v odporu proti okupatorju. Ne bi imeli razlogov za bratomor. Takrat je oblastiželjna manjšina z dobro organizirano propagando zmanipulirala trpeče množice in se z zvijačami in terorjem prikopala do oblasti. Vseh žrtev še do danes nismo pokopali. Nepredelane posledice zločinskega režima in utopičnih idej so kot nepopuljene patološke korenine, ki se spet in spet razraščajo. Morda se že izpolnjuje zlovešča napoved, da smo mi, ki se nočemo spominjati svoje zgodovine, obsojeni na njeno ponovitev.

Skrajno aktualno je svetopisemsko svarilo, da bo »vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala« (Mt 12,25).

Grešni kozel ne prinaša trajne rešitve

Na kratko se pomudimo pri mehanizmih za uravnavo medčloveških razmerij, kakor jih razlaga francosko-ameriški antropolog in filozof René Girard.[2] V kriznih časih, ko nakopičeni problemi z drsenjem v vsesplošen kaos ogrožajo obstoj določene družbe, se sproži arhaičen rešilni pojav, ki ga Girard imenuje mehanizem grešnega kozla. Naključno izbrana žrtev je določena, da prevzame nase vso krivdo za krizo, kar skupnosti prinese pomiritev. Zaradi fenomena grešnega kozla, ki se kot rdeča nit vleče skozi vso zgodovino človeštva, skupnosti ne izginjajo v vrtincih nasilja. Za preseganje družbene krize so nujne žrtve.

Mehanizem grešnega kozla deluje, dokler so preganjalci prepričani, da imajo prav, da je izbrana žrtev resnično kriva. Kolikor manj je to prepričanje racionalno, tem trdnejše je. Do spretnega žrtvovanja nedolžnih ljudi lahko pride, če imajo manipulatorji na voljo množice, ki so pripravljene verjeti v grešnega kozla. Celotne družbe se lahko ujamejo v ječo svojih lastnih utvar o žrtvi.

Demonizacija žrtev je štartna točka vseh lovov na čarovnice, genocidov in totalitarnih regresij, trpljenje grešnih kozlov pa krvavi davek na arhaične pomiritvene strategije.

Evangeliji: Žrtev je nedolžna

Novo paradigmo reševanja problemov so nam prinesli evangeliji z veselo novico, da je žrtev vendar nedolžna. S tem je razdrta gonilna moč preganjanja. Prepoznavamo mehanizme »grešnega kozla«, in ko jih prepoznamo, ne morejo več delovati. Človek ni več ujetnik slepih sil, ki izbirajo nedolžne ljudi, projicirajo vanje vso svojo nesrečo in si s sproščanjem nasilja nad njimi zagotavljajo preživetje. Evangeliji postavljajo človeka v nov odnos do bližnjega.

Modrost in srce, da ne bo nasilja

Razliko med arhaično in novo kulturo Girard ponazori ob svetopisemski zgodbi o Salomonovi sodbi. Dve ženski sta se sprli, katera je otrokova mati, in vsaka je trdila, da je otrok njen. Salomon je rekel: »Prinesite mi meč!« Ko so prinesli pred kralja meč, je kralj rekel: »Presekajte živega otroka na dvoje in dajte polovico eni, polovico pa drugi!« (1 Kr 3,25–26) Prva ženska je sodbo sprejela, druga pa jo je odklonila in se je svojemu otroku raje odpovedala, samo da bi ga rešila. »Kralju je rekla – kajti zaradi sina se ji je trgalo srce: »O, moj gospod, dajte njej živega otročička in nikar ga ne umorite!« Druga pa je rekla: »Ne bo ne moj ne tvoj, presekajte ga!« (1 Kr 3,27)

»Arhaična« žena nasilje premaguje z nasiljem. »Nova žena« se nasilju izogne s sprejetjem žrtve nase. Razdalja med njima, med žrtvovanjem drugega za mene in žrtvovanjem sebe za drugega, je neskončna, piše Girard.

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 17. May 2022 at 08:00

0 ogledov

Je apel Spomenke Hribar pamflet ali narek za koalicijsko pogodbo?
»Zgodovina se ponavlja najprej kot tragedija, nato kot farsa,« imamo navado reči ob neverjetnih dogodkih in zasukih v družbi. To, kar počne dr. Spomenka Hribar, je farsa, ki utegne pripeljati do nove tragedije. Podpisniki odprtega pisma Apel za zaustavitev vojne v Ukrajini, namenjenega slovenskim oblastnikom, so sicer štirje, vendar vsakdo, ki vsaj malo pozna ciklične […] The post Je apel Spomenke Hribar pamflet ali narek za koalicijsko pogodbo? appeared first on Časnik.

Mon, 16. May 2022 at 08:00

59 ogledov

Vsi smo Karba = Vsi smo Štefančič
    Večina se nas spominja poizkusa Dejana Karbe, da bi uničil čast in dobro ime kardinala dr. Franca Rodeta. Časnik Delo je njegovo zgodbo o njem objavil na naslovnici. Za veliko laž se niso nikoli opravičili. Niti po tistem ne, ko je kvalificirani inštitut iz Münchna na podlagi analize DNK uradno zanikal Karbove trditve. […] The post Vsi smo Karba = Vsi smo Štefančič appeared first on Časnik.

Sun, 15. May 2022 at 00:16

108 ogledov

Nevesta, novo mesto in upanje
Po branju beril in evangelija te nedelje sem imel glavo prazno in v njej hudo pomanjkanje besed. Kot mali začetnik sem si poskusil pomagati z lectio divina, to sicer zelo osebno metodo branja, in jo ubesediti, kolikor se jo ubesediti da. Upam, da bo v spodaj zapisani obliki pomagala ognjenemu meču Božje besede zarezati v […] The post Nevesta, novo mesto in upanje appeared first on Časnik.

Sat, 14. May 2022 at 00:31

121 ogledov

Ne bodimo prehitri z jezikom, temveč plemeniti v dejanjih
Vsakomur priporočam, da pesem Od ljudi za ljudi (Muratu & Jose) predvaja, kadar v sebi čuti nestrpnost, nastrojenost proti drugemu. Da ne bomo prehitri z jezikom, temveč plemeniti v dejanjih. The post Ne bodimo prehitri z jezikom, temveč plemeniti v dejanjih appeared first on Časnik.

Thu, 12. May 2022 at 21:30

176 ogledov

Narava in pokrajina (foto): Igla
Janez Mihovec – Igla Igla se nahaja med Lučami in Solčavo, v najožjem delu soteske, ki jo je Savinja vrezala med strma pobočja Raduhe in Dleskovške planote. 40 metrov visok skalnati obelisk loči od matične stene 2 metra široka razpoka, ki spominja na šivankino uho. Skozi to špranjo je vse do leta 1894, ko so […] The post Narava in pokrajina (foto): Igla appeared first on Časnik.

Thu, 12. May 2022 at 09:00

142 ogledov

Približuje se lepa igra narave: popolni Lunin mrk
V vsakdanjem vrvežu in melanholiji, ki nas obdajata, pozabljamo, da je svet okoli nas tudi lep in enkraten. Doživljanje lepega in enkratnega dogodka v naravi, kot je npr. popolni Lunin mrk, nas obogati in nam da moč in veselje do optimizma. Pojdimo v prelepi svet narave, saj smo povsod, kjerkoli živimo, del nje. V ponedeljek, […] The post Približuje se lepa igra narave: popolni Lunin mrk appeared first on Časnik.
Teme
pandemija vseposvojitev

Zadnji komentarji

Prijatelji

Bojan  AhlinRoža Karan (Astrologinja)Branko GaberAleš ČerinMatija Gabrovšek

NAJBOLJ OBISKANO

Vlada se mora zdaj na življenje in smrt boriti na gladiatorski sceni, ki jo aranžirajo spretni netilci neštetih afer