Morda se vzpostavi ločeno bolnišnico, kjer se oskrbuje vse bolnike z novim koronavirusom na enem mestu
Rešitev nastalih razmer, vsaj v izogib splošni karanteni v prihodnji sezoni, bi lahko šla v smeri krepitev sposobnosti bolnišnic za ponujanje zdravstvene oskrbe vsem, ki povprašujejo po bolnišnični oskrbi, ne le bolnikom s koronavirusom
Spletni Časnik

Petek, 24. april 2020 ob 00:01

Odpri galerijo

dr. Mitja Steinbacher

Politiki ob koronakrizi po vsem svetu uvajajo različne ukrepe, ki gredo od nasvetov državljanom pa vse do prepovedi gibanja in ekonomskega delovanja. Človek bi si ob tem želel, da bi se ukrepi sprejemali ob zavedanju o dolgoročnih in kratkoročnih vidikih, ki bi bili vezani na epidemiološke, sociološke in ekonomske dimenzije posledic ukrepov.

Moja vera je v tem, da je s spodbujanjem prostega pretoka ustvarjalnih silnic mogoče sprostiti potencial naše civilizacije za obvladovanje javnega zdravja na človeku najbolj naraven in neškodljiv način, kjer odločitve ljudi diktirajo človeške potrebe. Morda je ta moja želja naivna in brez povezave v stvarnosti politične razdeljenosti, polnjeni z emocionalnim gorivom družbenih omrežij in medijskih hiš.

Koronakriza je rezultat političnih načinov soočanja s pandemijo virusa

Trenutna kriza je po formi drugačna od finančno-gospodarske krize iz leta 2008. Ta kriza ni endogena, torej ni posledica sistemskih slabosti zaradi napačne alokacije virov med reševanjem problema koordinacije aktivnosti v družbi.

Tokratna gospodarska kriza je eksogena: v družbo je posegla iz političnega okolja kot rezultat političnih načinov soočanja s pandemijo koronavirusa. Politični načini soočanja s pandemijo so neposredno posegli v gospodarsko-družbene aktivnosti in jih ponekod tudi povsem zaustavili.

Politične odločitve o omejevanju gibanja in prepovedi delovanja nekaterih panog (predvsem v turizmu) v mnogih državah temeljijo predvsem na zdravstveno-epidemioloških kriterijih, kot so število potrjeno okuženih, število novo-odkritih okužb, število potrjeno ozdravelih, kapacitete za intenzivno nego, številu umrlih v številu potrjeno okuženih in podobnih. Pokazatelji o širjenju virusa temeljijo na hitro se spreminjajočih podatkih in praktično nemogoče je v tem hipu uganiti resnično nevarnost virusa glede na smrtnost njegove okužbe. Ta bi naj bila po zadnjih razpoložljivih analizah protiteles v Nemčiji, ZDA in na Nizozemskem nekje v rangu gripoznih obolenj, ogroženi pa so predvsem starejši s kroničnimi boleznimi.

Prepovedi ekonomskih aktivnosti in prepovedi gibanja so večinoma diktirali epidemiologi brez uvida v širše ekonomsko-sociološke vidike in ob podpori medijev z enoznačnim javnim prikazovanjem eksponentnih krivulj.

Koronavirus je precej bolj razširjen in precej manj nevaren od prvotnih ocen

Premalo se zavedamo, da je družba kompleksen preplet med seboj povezanih ljudi, kjer se nenehno rešuje vprašanje koordinacije med različnimi interesi javnega, zasebnega in nevladnega. Nastaja preplet aktivnosti in reševanja v iznajdljivosti in kreativnosti, ki lahko, kadar je koordinacija omogočena, bogati sobivanje in lajša življenja vseh nas. En vidik te koordinacije lahko zaznamo v hitri krepitvi vlaganj v dvig sposobnosti spoznavanja z lastnostmi tega virusa in konkurenci med laboratoriji po vsem svetu, ki so v rekordno kratkem času pripeljali do novih odkritij o nevarnosti tega virusa. Te ugotovitve gredo v obratni smeri od predpostavk, na katerih so temeljile prve epidemiološke ocene: danes vemo, da je virus precej bolj razširjen in precej manj nevaren od prvotnih ocen. Drug vidik delovanja te očem prikrite koordinacije vidimo v povečanih človekoljubnih naporih ljudi pri pomoči najbolj ranljivih skupin, ki se, kadar je takšna koordinacija mogoča, posebej okrepi v zahtevnih obdobjih.

Koronakriza: kakšen je izhod iz nastalih razmer?

Rešitev nastalih razmer, vsaj v izogib splošni karanteni v prihodnji sezoni tega koronavirusa, bi lahko šla v smeri krepitev sposobnosti bolnišnic za ponujanje zdravstvene oskrbe vsem, ki povprašujejo po bolnišnični oskrbi, ne le bolnikom s koronavirusom.

Virus je nov, preverjenega zdravila in cepiva zanj pa še ni. Zato bi bilo treba najti načine, kako ločiti bolnike s tem virusom od ostalih bolnikov in sicer z minimalnim zaustavljanjem ostalih zdravstvenih storitev: morda se vzpostavi ločeno bolnišnico, kjer se oskrbuje vse bolnike z novim koronavirusom na enem mestu. Trenutno so v mnogih državah, tudi pri nas, zaustavljene številne (več ...)

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 1. Dec 2021 at 00:22

19 ogledov

Vihar v kozarcu vode na naši RTV
Zaposleni v informativnem programu so zvečine zelo zavzeti družbenopolitični delavci. Ne bi bilo slabo, če bi manj samoupravljali in politično taktizirali, ampak se bolj zavedali, da so zgolj državni uslužbenci. Še zlasti voditelji oddaj so zelo dobro plačani državni uslužbenci, bolje plačani od ministrov! Uredništvo informativnega programa ni d. o. o. v lasti vodilnih v tem uredništvu ali izpostava določenih strank. The post Vihar v kozarcu vode na naši RTV appeared first on Časnik.

Tue, 30. Nov 2021 at 05:18

49 ogledov

Pogled z Dunaja na Slovenijo med pandemijo
Dobro bi bilo, če bi v težki situaciji, v kateri se nahajamo, opozicija pomagala vladi pri spopadu z epidemijo in tako prenehala partikularne strankarske interese postavljati pred zdravje in življenje ljudi. The post Pogled z Dunaja na Slovenijo med pandemijo appeared first on Časnik.

Tue, 30. Nov 2021 at 05:08

43 ogledov

Marjanca Mihelič, prevajalka iz madžarščine, je letošnja Sovretova nagrajenka
Letos je Sovretovo nagrado, najvišje slovensko priznanje za prevajanje, dobila prevajalka iz madžarščine Marjanca Mihelič za prevod dela Svet gre naprej Lászla Krasznahorkaija. The post Marjanca Mihelič, prevajalka iz madžarščine, je letošnja Sovretova nagrajenka appeared first on Časnik.

Sun, 28. Nov 2021 at 23:06

113 ogledov

Stota obletnica rojstva pesnika Franceta Balantiča
Minilo je sto let od rojstva mojega brata Franceta Balantiča. Le dvajset let je okušal življenje. V pomladnem dežju je bil muževna steblika. Njegovi dnevi so kipeli čez rob. Bili so polni iskanja, napajali so se v čisti studenčnici želja, iz katerih je vzkalil prečuden cvet preroške in mistične poezije. Slovenska beseda je v njej neskončno lepa in čista. The post Stota obletnica rojstva pesnika Franceta Balantiča appeared first on Časnik.

Sun, 28. Nov 2021 at 21:35

106 ogledov

Ob 90. obletnici smrti zadnjega goriškega nadškofa slovenskega rodu
Italijanskim nacionalistom ni bil po godu »slovanski« nadškof Sedej, ki je vztrajal, da je treba v goriški nadškofiji poskrbeti za vernike vseh narodnosti: Slovence, Italijane in Furlane. The post Ob 90. obletnici smrti zadnjega goriškega nadškofa slovenskega rodu appeared first on Časnik.

Thu, 25. Nov 2021 at 22:06

229 ogledov

Nobena Balantičeva pesem ne pove več, temveč vsaka pove vse
Konec meseca novembra bo minilo 100 let od dne, ko se je rodil pesnik France Balantič (1921 – 1943). Literarna veda ga označuje kot klasika slovenske poezije. Pesnikovi sestri – Minka in Tilka sta mi pred več kot 20 leti posredovali spomine na brata pesnika. Ocenjujem, da ima izpoved obeh sester izredno sporočilno moč in da je vredno, da so njuni spomini v skrajšani obliki predstavljeni širši javnosti. The post Nobena Balantičeva pesem ne pove več, temveč vsaka pove vse appeared first on Časnik.
Teme
mitja steinbacher

Zadnji komentarji

haapy yack :

20.10.2021 14:09

Svetovne novice UK News Novice ZDA Novice EU Narava resničnosti Splošno pravo Objavil Richard Willet Objavljeno 20. oktobra 2021 Tako zevajoče predvidljivo ... Opozorilo "Covid", ko "Delta plus" preplavi Veliko Britanijo - Boris v pripravljenosti in "ne bo okleval ukrepati" (storiti vse, kar mu Kult pove) BORIS JOHNSON "ne bo okleval z ukrepanjem", če bo nova različica "Delta plus", ki se razširi po Veliki Britaniji, povzročila nov porast hospitalizacij in smrti. Nova različica, uradno imenovana AY4.2, je po vsem svetu sprožila alarm, znanstveniki pa pozivajo Združeno kraljestvo, naj izvede več o novem sevu in njegovem možnem vplivu na cepljenje. Okužbe mutacije so se povečale od julija in zdaj predstavljajo osem odstotkov vseh zaporednih primerov Covida v Združenem kraljestvu. To pomeni, da je bilo v državi doslej odkritih 14.385 primerov Delta Plus. Uradni predstavnik predsednika vlade je dejal: "To je nekaj, kar zelo pozorno spremljamo. "Ni dokazov, ki bi nakazovali, da se ta varianta, AY4.2, lažje širi. "Za to ni dokazov, vendar kot bi pričakovali, jih pozorno spremljamo in ne bomo obotavljali, če bomo ukrepali." Vsaka mutacija, za katero se izkaže, da je manj dovzetna za udarce, ki so jih dali milijonom Britancev, bi lahko ogrozila pot Združenega kraljestva k okrevanju od pandemije. Znanstveniki se bojijo, da je novi sev 10 do 15 odstotkov bolj prenosljiv kot prvotna Delta mutacija. Ugotovitve so le iz predhodne analize z raziskavami nove variante. Vladni vir je priznal, da je o varianti do zdaj malo znanega, ministri pa upajo, da se to ne bo spremenilo v širši problem.

Prijatelji

Bojan  AhlinRoža Karan (Astrologinja)Branko GaberAleš ČerinMatija Gabrovšek

NAJBOLJ OBISKANO

Morda se vzpostavi ločeno bolnišnico, kjer se oskrbuje vse bolnike z novim koronavirusom na enem mestu