“Poor planning. Na to sem se pa slabo pripravil.” S prijateljem sva se vračala od nepremičninskega posrednika, tudi tokrat praznih rok. Nepričakovano ga je zadela bolezen in je čez noč potreboval stanovanje, primerno za človeka z motoričnimi motnjami. Iskati stanovanje v njegovem stanju ni mačji kašelj.

“Če je to zadelo njega, kaj šele čaka mene!” sem si rekel. Človek je preživel štiriletno vojno in revolucijo, begunstvo, se je v tuji deželi izšolal in postal uspešen poslovnež. Moja življenjska izkušnja ob njegovi zbledi! Skrben, veren, vse je imel urejeno – in tako rekoč čez noč se je znašel v zagati.

Letošnja epidemija nas vse postavlja v podoben položaj. Vsi naši načrti so naenkrat vredni toliko kot lanski sneg. Jaz na primer moram spremeniti svoje majhne rutine (zjutraj ne morem v kafič na kavo, ne v trgovino, ne v cerkev) in svoje poklicno življenje (načrt za predavanja, ki sem ga naredil v toku meseca februarja, je potrebno temeljito prenoviti za razmere študija na daljavo). Ne morem iti v pisarno ali knjižnico, kar oteži moje delo. A vse to ni nič v primerjavi z milijoni ljudi, katerih življenje dobesedno visi (več ...)