Biti dobra mama je boleča izgubljena lastnost. Sem del generacije, site vsega materialnega in akcijskega, ki smo krvavo pogrešale svoje mame, svoje domove, varnost in ljubljenost. Kar je bilo nekoč mamam dopuščeno, našim ni bilo. Zrasli smo, v močne hčerke in šibke sinčke, vsaj kar se tiče ambicij in delavnosti. In to je tisto, ki zdaj zlasti tepe naše otroke – imajo preveč aktivne mame in daleč preveč pasivne očete.
The post Zbogom, orožje – pardon, feminizem appeared first on Časnik.
