Zgrinjanje netolerantnega duha je v Sloveniji vse bolj prisotno. Močnejši so pozivi k strpnosti, bolj prevladuje nestrpnost. Najbolj so na udaru  kritiki obstoječih razmer na vseh področjih. Ne samo, da jih demonizirajo, ampak nam jih hočejo vsiliti kot nekakšne novodobne narodne izdajalce. Vse bolj slišimo pozive k odpravljanju razlik v mišljenju, vsi naj bi se poenotili in postali neka nova OF skupnost po sprejetju dolomitske izjave.

Besede represivnih organov in njenih pripadnikov postajajo vse odločilnejše. V Slovenijo vpeljujejo duh ogroženosti. Kot povod in utemeljitev tovrstnega stanja izrabljajo celo imitacije pokalic oziroma otroške igrače.

V Sloveniji so dobro sprejeti tisti, ki vzklikajo aktualni oblasti

Razmere, ko se kritiko družbenih razmer, ki je najboljše sredstvo proti vsesplošni zatohlosti, izganja iz slovenske družbe, izrabljajo za svoje zasebne ideološke in egoistične promocijske cilje tudi številni posamezniki na odgovornih položajih. Še posebej v znanosti.  Mnogi od njih vidijo v tem čudovito možnost, da se otresejo konkurenčnejših in uspešnejših kolegov. Pravilo to ni, vendar mnogokrat kot povod za obračunavanje in uničenje nezaželjenih posameznikov zadošča že njihova javna zahteva po spoštovanju zakonodaje oziroma obstoju pravne države. V Sloveniji so dobro sprejeti samo tisti, ki se vklapljajo v obstoječe razmere in vzklikajo aktualni oblasti.

Vsak državljan lahko zgornje razmere utemelji na podlagi lastnih izkušenj. Seveda pa niso vse enako odmevne. Med najbolj utišanimi so znanstveniki. Zaradi številčne skromnosti in nezanimanja javnosti za njene eksistenčne probleme. Že samo razlike v odmevih na Prešernove in Zoisove nagrade so nad vse zgovorne.

Vsi se še spominjamo lanskega razburjanja v postopanju, ki ga je doživel ugledni medicinec akad. prof. dr. Noč. Kaj se je zgodilo? Nič! Utišali so ga in znanstveno živega pokopali!

Izganjanje slovenskega jezika iz znanosti

Zloglasna Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) se je letos spravila na humanistiko, proti kateri vodi posebno obliko antinacionalne subverzivne politike, ki se izraža še zlasti v zanemarjanju, poniževanju in izganjanju slovenskega jezika iz znanosti. Ni se še ohladilo tiskarsko črnilo v člankih o obračunavanju z Inštitutom za slovenski jezik, ko je žrtev obračunavanja raziskovalna skupina Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU, katere člani so med drugimi ddr. Igor Grdina, dr. Neža Zajc in dr. Mateja Ratej. Njihova skupna značilnost je izjemna delavnost, ki mnogim povzroča slabo vest pri izkoriščanju znanosti namenjenega denarja.

Pritlehtnost organov pri obračunavanju najbolj ilustrira dejstvo, da je objava avtorizirane biografije o Kučanu, ki je kot taka antiteza vsake resne kritične in odgovorne znanosti, ocenjena na 160 vrednostnih točk, doslej nepreseženo delo ddr. Igorja Grdine Ivan Cankar, portret genija, pa na 5 (pet). Številke so tako zgovorne, da ne potrebujejo komentarja. Svojevrstni cinizem inštitucije je dejstvo, da so delo uvrstili med največje dosežke humanistike v zadnjem času. Tipična likvidacijska metoda!

Avtorizirana biografija o Kučanu ocenjena na 160 vrednostnih točk, doslej nepreseženo delo ddr. Igorja Grdine Ivan Cankar, portret genija pa na 5 (pet).

Funkcionarji ARRS tiho obračunavajo z »nacionalnimi znanostmi«

Intelektualno in znanstveno nasilje spremlja ARRS že od samega začetka. Vpliv kritičnih in vrhunskih znanstvenikov je vse manjši. V imenu »sui generis« organiziranosti in delovanja postaja sama sebi namen in cilj. Deluje po načelu oziroma diktatu državi: »Denar sem, potem pa vas nič ne briga!« Ne spomnimo se, da bi Računsko sodišče kdaj objavilo poročilo o njenem razdeljevanju denarja davkoplačevalcev in realizaciji napovedanih znanstvenih rezultatov. Izjemno dlakocepsko in pogosto žaljivo preverja prosilce za financiranje programov, rezultatov pa ne preverja!

Slovenski znanstveniki, bolj po zaslugi tujine, mednarodnih povezav in osebnega samožrtvovanja, dosegajo presenetljive in odmevne rezultate. Funkcionarji ARRS se hvalijo z njimi, čeprav so storili vse, da jih ne bi bilo. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da agencijo izrabljajo za tiho obračunavanje z »nacionalnimi znanostmi« z katerimi je povezan obstoj in napredek Slovencev kot naroda. Dejansko je ARRS nadomestila tisto, kar so z nami nekoč počeli nasprotniki slovenstva. Podpira lažnjive in žaljive izmišljotine o zgodovini Slovencev, prav nič posluha pa nima za nujno potrebne temeljne raziskave.

Omenili smo že Inštitut za Slovenski jezik ZRC SAZU, na katerega bi morali paziti kot punčico v očesu. Izjemna in znamenita ter dragocena knjižnica Inštituta za novejšo zgodovino zapira vrata, Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU je v likvidaciji, na prav perfiden stalinističen način zapirajo vrata Inštituta za narodno spravo!

Usoda Nove revije je napovedala, kaj čaka one, ki imajo zaslugo za samostojno slovensko državo. Uničevanje onih, ki jo s svojim znanstvenim delom osmišljajo, očitno sporočajo kakšni peklenski načrti potekajo v pripravi na tridesetletnico njenega obstoja. Jo bo dočakala?!