Da imamo Sloveniji za predsednika vlade igralca, postaja vsak dan bolj jasno. Še bolj pa postaja jasno samemu predsedniku vlade, da mora igrati in odigrati vlogo, kakršno mu je določil režiser. Režiserja pa si je vladni predsednik izbral že v času volilne kampanje. Takrat je namreč odigral ključno vlogo pri izločevanju njemu nevšečnih politikov. Izbral si je levo politično pot vladanja.
Ko je predsednik vlade v koalicijo vključil stranko s skrajnega roba levice, se najbrž še ni zavedal, da je na ramena položil »duha«, ki mu stalno šepeta na uho, kako in kaj sme storiti.
Zato Levica ni prevzela nobene ključne vloge, s katero bi (morala) ustvarjala pogoje za uresničevanje svojih ciljev. Po mojem osebnem prepričanju ves čas igrajo vlogo stranskega igralca in pri tem nastopajo z retoriko »populistične« socialne politike. In vse to seveda počnejo v dogovoru s koalicijskimi partnerji oziroma samim predsednikom vlade. Da jim popularnost, saj so tudi po letu dni brez vidnih dejanj in uspehov, razen tega da neusmiljeno praznijo državno blagajno, ne pada, v javnosti igrajo najbolj popularno igro – »krotijo« politične nasprotnike.
Da bi politično preigravanje izgledalo bolj »resnično«, so svoj lonček pristavili še predstavniki stranke DESUS. Pred javnostjo ves čas igrajo neizmerno skrb za upokojence, čeprav ti zanj nikoli niso bili prva opcija. Saj bi se, če bi to mislili resno, najprej zavzeli in poskrbeli za zaposlene, ki delajo v podjetjih in ustanovah v državni lasti. Da bi tam zaposleni zaslužili dovolj za svoje življenje. Da jih ne bi bilo potrebno iskati pomoč pri Karitasu, Rdečem križu in še pri drugih humanitarnih organizacijah, kar se vsakodnevno dogaja. Kar je prava sramota za državo s polno malho denarja.
Oblast je naša strast in jo nikomur ne prepustimo
Država ima inšpekcije in druge službe, ki bi morale nadzirati poslovanje v podjetjih v zasebni lasti, še posebej skrbno tistih v javni lasti, da ne bi prihajalo do šikaniranje in izigravanja zakonodaje. Še posebej zavržno pa je izogibanje plačevanja prispevkov za socialno varnost in v pokojninsko blagajno. Ker se to danes še vedno dogaja, so številni zaposleni obsojeni na životarjenje. Do danes nobena vladna politika ni želela, si očitno tudi ni upala, stopiti na prste nepoštenim menedžerjem in drugim vodilnim v podjetjih, ki kršijo zakonodajo in moralne norme. Seveda je to mogoče, saj jih je vlada tudi sama nastavila.
Zato je potreben aktualni politični medijski šov, ki ga je »režiral« glavni igralec, predsednik vlade, s katerim je pomiril navidezna trenja v koalicij in si zagotovil ponoven vzpon medijske »anketne« popularnosti. Pri tem sta si tudi DESUS in Levica dvignila «državotvornost in dosegla isti željeni cilj, dvig na lestvici popularnih.
Stari-novi levici je cilj vladati in nadvladati, pa če tudi narod tone v nazaj v zgodovino enopartijskega sistema: »Oblast je naša strast in jo nikomur ne prepustimo.« Vprašanje je le, do kdaj še?
Za politično igro brez vsake odgovornosti stojijo dobro plačani poslanci Levice. Pri tem ima Marjan Šarec, predsednik vlade, stransko vlogo. Ali se tega zaveda, je težko reči? Saj mu dejanja predsednika vlade govori šepetalec izza odra. Igralec je brez njega na odru izgubljen.
Samo leve in skrajno leve stranke sovražijo delo
Če bi Levica in z njo vsi levičarski ministri v vladi opravili svojo nalogo, bi bile državne službe urejene in bi služile svojemu namenu. Nadzorni sveti in inšpektorji na vseh področjih bi spoštovali pravila in opravljali svoje službe, kot jim nalaga službeni položaj. Predvsem pa bi najprej poskrbeli za zares socialno ogrožene. Med prejemniki socialnih transferjev bi izločili vse, ki do teh oblik socialne pomoči niso upravičeni. Če jim to nekoč uspe, bo denarja za socialo in druge socialne transferje več kot dovolj.
Levičarji, ne nekdanji in ne današnji, nikoli niso strmeli k temu, da je realni sektor tisti, ki polni vrečo za socialo. In od katere živijo in delujejo vse državne službe. Če bomo še naprej imeli vlade, ki jih bodo še naprej vodile vlade samo leve in skrajno leve stranke, ki sovražijo delo ... [več]
