Ko je moj bližnji vesel mene v tem, kar sem in kakršen sem, ter sem lahko v svojem najglobljem bistvu v odnosu z njim razgaljen in pristen, je to vir največje sreče, ki je ne more dati nobena materiala dobrina tega sveta.
Pred kratkim sem začel moliti in premišljevati ob odlomkih evangelija po Marku, pri čemer si pomagam z odlično knjigo italijanskega jezuita Silvana Faustija Zapomni si in pripoveduj evangelij, ki jo zelo priporočam. Prva dva odlomka govorita o identiteti dveh velikih osebnosti človeške zgodovine, Janeza Krstnika in Jezusa iz Nazareta.
Celoten prispevek Kdaj je človek najbolj istoveten in srečen? lahko preberete na spletnem portalu Časnik.
