Domišljam si, da nisem tipičen Slovenec. Tipično za Slovence naj bi bilo, da ob nedeljah jejo govejo »župo« in da si želijo, da sosedu crkne krava. Jaz nisem poseben častilec goveje juhe. Kar pa se sosedovih krav tiče, pa moram tudi kar odkrito povedati, da sosede sicer imam, a nobeden od njih nima krave, tako da sem že vnaprej obvarovan tipičnih slovenskih želja!

Pripadam narodu, ki je štirideset let trpel pod komunizmom, si izboril demokracijo in si za svojega prvega demokratičnega in demokratično izvoljenega predsednika izbral – komunista.
Pripadam narodu, kjer najbolj brana, priznana in najbolje prodajana otroška pisateljica sovraži otroke. In Cerkev, ki ji pripadam.
Pripadam narodu, kjer vsaj dvakrat na leto pogori kakšen gasilski dom.
Pripadam narodu, kjer so člani strokovne žirije – amaterji.
Pripadam narodu, kjer je dijakinja zamudila na maturo, učitelja pa, ki ji je pogledal skozi prste in jo vseeno spustil k izpitu, kasneje, ko je ugotovila, da je pogrnila, tožila zaradi »nepravilnosti v postopku«!

Pripadam narodu, kjer sem slišal, upam, da drugo dijakinjo reči: »Jaz bom zdravnica, za ljudi pa me boli organ, za katerega bi kot bodoča zdravnica morala vedeti, da ji ne pripada!«

Pripadam narodu, kjer lahko naletite na plakat, kjer piše: »Prosimo, da torbe, vrečke in nahrbtnike pustite pri vhodu!« In zraven: »Za garderobo ne odgovarjamo!«  Ter za poslastico še piše: »Hvala za razumevanje!«

Pripadam narodu, kjer se tako trudimo, da bi bili vsi enaki, da res ni nič čudnega, da nam je vseeno!

Celoten članek Tipični Slovenci želimo, da sosedu crkne krava lahko preberete na spletnem portalu Časnik.